Jedro

Dolžina preizkusnega obdobja oziroma konec tega obdobja je odvisen od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.

Ni pomembno, kolikšno je bilo preizkusno obdobje, določeno dolžničinemu možu, saj gre za individualno določanje, kjer se upoštevajo le dolžničine okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) začelo postopek odpusta obveznosti in 2) določilo preizkusno obdobje dveh let od izdaje tega sklepa, ki poteče 3. 2. 2017. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je predlog za odpust obveznosti podala že hkrati s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja 23. 1. 2013, že na naroku za vložitev predloga pa ji je bilo rečeno, da bo preizkus trajal dve leti, zato je mislila, da je vse urejeno. Ker pa v dokumentih ni našla tega sklepa, je obvestila upraviteljico. Z možem sta istočasno podala predloge, on je imel takoj vse urejeno in mu preizkusno obdobje poteče letos, njej pa se je podaljšalo še za dve leti, tako da bo imela štiri leta preizkusnega obdobja. To ni njena napaka, zato prosi, da se ji preizkusna leta štejejo od leta 2013 in bi se, tako kot možu, končalo 10. 3. 2015. Pritožba ni utemeljena.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost (4. odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (5. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da je dolžina preizkusnega obdobja oziroma konec tega obdobja odvisen od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje določilo preizkusno obdobje v najkrajšem možnem trajanju in dolžnica skrajšanja ne more doseči. Prav tako tudi ne more doseči, da bi se trajanje preizkusnega obdobja štelo že od datuma, ki je nastopil pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Iz okoliščin, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja, višje sodišče ugotavlja, da bi bila sicer primerna določitev daljšega preizkusnega obdobja od dveh let. Zato je sodišče prve stopnje očitno že tako ali tako upoštevalo dejstvo, da je o začetku postopka odpusta obveznosti odločilo šele letos. Pri tem ni pomembno, kolikšno je bilo preizkusno obdobje, določeno dolžničinemu možu, saj gre za individualno določanje, kjer se upoštevajo le dolžničine okoliščine. Višje sodišče sicer razume, da je dolžnici težko, ko postopek osebnega stečaja, v katerem ji je omejena poslovna sposobnost, traja že dve leti in je bil sklep o predlogu za odpust obveznosti, podanem že 23.1.2013, izdan šele sedaj. Vendar pa ta napaka sodišča ne more vplivati na skrajšanje preizkusnega obdobja pod zakonsko mejo. Predlog, da bi preizkusno obdobje, določeno šele s sklepom z dne 3.2.2015, poteklo že približno en mesec po začetku postopka odpusta obveznosti, namreč pomeni prav to.

Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365, člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.