Jedro

Če so bili sodnemu izvedencu priznani potni stroški za javni prevoz (z vlakom), mu je treba po oceni sodišča druge stopnje priznati tudi nagrado za dejansko porabljen čas potovanja z javnim prevozom.

Da je izrabil najoptimalnejšo (najhitrejšo in najcenejšo) pot z javnim prevozom, je sodni izvedenec izkazal s primerjavo, da bi vožnja z avtobusom trajala dobro uro več in bi bila za nekaj več kot 10,00 EUR dražja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 664,98 EUR v I. in III. točki izreka nadomesti z zneskom 804,98 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu odmerilo nagrado in stroške v višini 664,98 EUR (točka I. izreka), ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II. izreka), odločilo, da se plačilo skupnega zneska 664,98 EUR izvrši iz založenega predujma, neto znesek nagrade nakaže na osebni račun izvedenca, davki in prispevki pa na ustrezne račune (točka III. izreka), ter da se plačilo nagrade izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa (točka IV. izreka).

2. Zoper navedeni sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje sodni izvedenec. Navaja, da bi mu sodišče prve stopnje moralo v celoti priznati stroške za čas potovanja na ogled, saj že sama vožnja z vlakom traja več kot dve uri. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je prav tako potreboval čas za potovanje od doma do železniške postaje in od železniške postaje do kraja ogleda. V času potovanja tudi ni imel na razpolago osebnega avtomobila. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da mu v celoti prizna priglašene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovilo, da traja čas potovanja od kraja prebivališča sodnega izvedenca do kraja ogleda v eno smer dve uri, da zato znaša nagrada za čas potovanja 80,00 EUR, zaradi česar sodnemu izvedencu ni priznalo celotne priglašene nagrade za čas potovanja na ogled in nazaj v višini 220,00 EUR (za 10,62 ur).

5. V skladu s tretjim odstavkom 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) pripada izvedencu oziroma cenilcu za čas potovanja na ogled za vsake začete pol ure 10,00 EUR. Potni stroški sodnega izvedenca pa v skladu s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca oziroma cenilca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra, zato mu je treba priznati tudi nagrado za celotni čas potovanja na tej poti.

6. Glede na določilo prvega odstavka 41. člena Pravilnika se sodnim izvedencem načeloma priznavajo potni stroški v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje. Zgolj v določenih primerih (1) je mogoče izvedencu (v korist) priznati kilometrino za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do kraja, kjer opravlja izvedensko delo (četrti odstavek 41. člena Pravilnika). Če so bili sodnemu izvedencu priznani potni stroški za javni prevoz (z vlakom), mu je treba po oceni sodišča druge stopnje priznati tudi nagrado za dejansko porabljen čas potovanja z javnim prevozom. Pravilnik namreč izvedencu ne nalaga, da bi moral uporabiti lastni prevoz, če je ta cenejši in hitrejši od uporabe javnega prevoznega sredstva. Nenazadnje je treba upoštevati tudi možnost, da sodni izvedenec z lastnim prevoznim sredstvom niti ne razpolaga, kot je to tudi v konkretnem primeru. Sodnemu izvedencu gre tako nagrada za čas potovanja na ogled in nazaj glede na čas, ki ga je dejansko porabil za potovanje.

7. Izvedenec je v predmetni zadevi k obračunu stroškov in nagrade predložil vozovnico za vlak na relaciji Ljubljana - Maribor, s čimer je izkazal, da je za potovanje na ogled uporabil javni prevoz. Prav tako je natančno specificiral, kako in koliko časa je potekalo potovanje od kraja njegovega prebivališča (S. 6, Ljubljana) do kraja ogleda (P. 18, Spodnji Duplek), ki je obsegalo pot do mestne avtobusne postaje, vožnjo z mestnim avtobusom do glavne avtobusne postaje (45 min), pot in čakanje na vlak do Maribora, čas potovanja z vlakom od Ljubljane do Maribora (ta je trajala 148 min, nazaj pa 157 min), čakanje avtobusa proti Sp. Dupleku, avtobus iz Maribora proti Sp. Dupleku ter čakanje na začetek ogleda, enako v obratno smer, kar je skupaj v obe smeri znašalo 319 min (do kraja ogleda 308 min, nazaj pa 329 min). Da je izrabil najoptimalnejšo (najhitrejšo in najcenejšo) pot z javnim prevozom, je sodni izvedenec izkazal s primerjavo, da bi vožnja z avtobusom trajala dobro uro več in bi bila za nekaj več kot 10,00 EUR dražja. Predložil je tudi vozni red avtobusov iz Maribora do Sp. Dupleka. Tudi glede na javno dostopne podatke o voznih redih avtobusov in vlakov ter časih potovanja z javnimi prevozni sredstvi je izvedencu verjeti, da je za pot v eno smer dejansko porabil več kot 5 ur. Glede na navedeno mu pripada celotna priglašena nagrada za čas potovanja 10,62 ur, ki znaša 220,00 EUR, in ne zgolj v višini 80,00 EUR.

8. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 664,98 EUR nadomestilo z zneskom 804,98 EUR (664,98 EUR + 140,00 EUR).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih sodni izvedenec ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : Kadar prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni na razpolago, kadar bi bila uporaba javnega prevoznega sredstva glede na okoliščine neprimerna, in kadar višina stroškov ni višja od uporabe javnega prevoznega sredstva.