Jedro

Organ prve stopnje v obrazložitvi ni navedel, zakaj je presodil, da listina, s katero je župan tožeče stranke (ki na podlagi 33. člena ZLS predstavlja in zastopa občino) potrdil investicijski program, ni ustrezna listina, zaradi česar je odločil, da vloga ni ustrezno dopolnjena. Tega tudi ni mogoče ugotoviti iz odločbe organa druge stopnje.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za kulturo št. 61001-5/009-267 z dne 4. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je vlogo tožeče stranke na prijavljene investicije zavrgel in odločil, da se ne sofinancira. Prvostopni organ je v izpodbijanem sklepu navedel, da je v postopku pregleda vlog prispelih na razpis strokovna komisija ugotovila, da je bila vloga tožeče stranke glede na razpisne pogoje in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije nepopolno dopolnjena, zato jo je zavrgla.

Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka je pritožbo tožnika zavrnila z obrazložitvijo, da je tožečo stranko pozvala k dopolnitvi vloge z investicijskim programom (IP) in sklepom občine, ki potrjuje investicijski program (IP). Tožeča stranka je vlogo pravočasno dopolnila, vendar pri tem ni predložila sklepa občine, ki potrjuje IP, temveč zgolj izjavo župana, s katero potrjuje IP, za katero pa tožena stranka ugotavlja, da ne predstavlja ustrezno zahtevanega dokumenta v smislu pravilnega sklepa pristojnega organa lokalne skupnosti občine.

Tožeča stranka je zoper odločitev upravnega organa vložila tožbo iz razlogov kršitve določb upravnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Meni, da je ravnala v skladu s pozivom tožene stranke in vlogo za prijavo na drugi javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture dopolnila tako, da je predložila zahtevani listini, pri čemer je tožena stranka nepravilno štela, da listina z naslovom „izjava“ ne predstavlja ustreznega dokumenta. Opozarja, da je sporna listina z dne 5. 10. 2009 uradni dokument Občine Straža z vsemi elementi, ki jih mora vsebovati akt lokalne skupnosti. Meni tudi, da je tožena stranka s tem, ko je neutemeljeno zavrgla vlogo tožeče stranke, ravnala diskriminatorno, s čemer je kršila načelo enakopravnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo gospodarnosti ter učinkovitosti porabe javnih sredstev. Meni, da je obrazložitev prvostopnega organa nepravilna, saj iz obrazložitve ne izhaja sprejeta odločitev.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijanem sklepu in predlagala, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je organ prve stopnje kršil pravila postopka, ker obrazložitev odločbe ne vsebuje vsega, kar je določeno v 214. členu ZUP. Obrazložitev odločbe vsebuje, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago (1., 2. in 3. točka 1. odstavka istega člena) in pravno podlago izreka odločbe (4., 5. in 6. točka 1. odstavka istega člena). Če odločba nima takšne obrazložitve je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka, zaradi česar je treba tak upravni akt odpraviti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic strank v pritožbenem upravnem postopku in tudi v postopku sodnega varstva.

Te določbe ZUP v obravnavanem primeru po presoji sodišča niso bile ustrezno upoštevane. Organ prve stopnje v svoji obrazložitvi ni navedel, zakaj je presodil, da listina, s katero je župan tožeče stranke, ki na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi predstavlja in zastopa občino, potrdil IP, ni ustrezna listina, zaradi česar vloga ni ustrezno dopolnjena. Tega tudi ni mogoče ugotoviti iz odločbe organa druge stopnje, saj pomanjkljivosti obrazložitve organa prve stopnje ni odpravil, čeprav ima za to pooblastilo v 3. odstavku 248. člena ZUP. Le pavšalno je navedel, da izjava župana, s katero potrjuje IP, ne predstavlja ustrezno zahtevanega dokumenta v smislu pravilnega sklepa pristojnega organa lokalne skupnosti občine. Pri tem tožena stranka ne pojasni, kateri dokument bi ustrezal zahtevam poziva na dopolnitev. Ker obrazložitev izpodbijanega sklepa ne ustreza določbi 214. člena ZUP, pravilnosti sklepa ni mogoče preizkusiti. Kot rečeno, mora biti v obrazložitvi navedeno ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi.

Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka nakazane pomanjkljivosti odpraviti.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je tožeča stranka v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).