Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ugovor zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi morala predlagateljica z originalnimi listinami izkazati večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi, in niso torej izpolnjeni pogoji za vpis iz 150. člena ZZK-1. Pritožba pa pravilno opozarja, da je predlog temeljil na notarsko overjeni pogodbi o priznanju lastninske pravice in o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 15.6.2010, o tem pa sklep razlogov, čeprav jih je predlagateljica podala tudi v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, nima. Ker razlogov o odločilnih dejstvih ni, je podana uradoma upoštevna in tudi uveljavljena bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega sodnika razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke Dn 1 z dne 27.10.2010, ki je zavrnila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Predlagateljica se je zoper sklep pritožila. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče naj zato pritožbi ugodi in vpis lastninske pravice v korist predlagateljice dovoli. Meni, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, materialno pravo je tudi zmotno uporabljeno. Sodišče se ni opredelilo do ugovornih razlogov, bistveni ugovorni razlog je bil namreč ta, da je s pogodbo z dne 15.6.2010 zemljiškoknjižni lastnik predlagateljici priznal lastninsko pravico in izdal nepogojno vknjižbeno dovolilo, ena od podlag, na katerih temelji pogodba, pa je tudi priposestvovanje kot izvirna pridobitev lastninske pravice ter druge listine, kopije pogodb, predstavljajo le podporne listine in izkazujejo dobroverno in zakonito posest predlagateljice. Pogodba z dne 15.6.2010 je tudi davčno odmerjena. Listina izpolnjuje vse pogoje iz 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Predlagatelj, kar sodišče spregleda, se sploh ni skliceval na verigo listin. Sodišče prve stopnje je z nepravilnim sklicevanjem na določbo 150. člena ZZK-1 odreklo pravno veljavo listini, pogodbi z dne 15.6.2010. Če stranka ne razpolaga z izvirnimi listinami, ima namreč na voljo dva instituta: sklenitev pogodbe med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, s katero se je ugotovilo dejstva, ki so podlaga za priposestvovanje (tim. posadna listina) ali pa tožbo (prim. sklep VSL I Cp 2291/2009, sklep II Ips 196/2001). Opozarja še na spremenjeno določbo 40. člena ZZK-1, ki kot zemljiško dovolilo iz 1. točke prvega odstavka 40. člena šteje tudi listino, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. To določbo je treba glede na 91. člen ZZK-1 uporabiti tudi v konkretnem primeru.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je ugovor zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi morala predlagateljica z originalnimi listinami izkazati večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi, in niso torej izpolnjeni pogoji za vpis iz 150. člena ZZK-1. Pritožba pa pravilno opozarja, da je predlog temeljil na notarsko overjeni pogodbi o priznanju lastninske pravice in o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 15.6.2010, o tem pa sklep razlogov, čeprav jih je predlagateljica podala tudi v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, nima. Ker razlogov o odločilnih dejstvih ni, je podana uradoma upoštevna in tudi uveljavljena bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja (120. člen ZZK-1 v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Pritožbeno sodišče je zato sklep zemljiškoknjižnega sodnika razveljavilo, da glede na zgoraj obrazloženo ponovno odloči o ugovoru (161. člen ZZK-1, v zvezi z 91. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C, Ur. l. RS, št. 25/2011).