Jedro

Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 223,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je umaknjen ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da je bil plačilni nalog z dne 17. 8. 2022 vročen dolžniku 30. 8. 2022, rok za plačilo sodne takse se je iztekel 7. 9. 2022. Dolžnik ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ni prejel plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Edini, ki je pooblaščen za dvig pošte pri dolžniku, je zakoniti zastopnik, ki ni dvignil sodne pošiljke, v kateri bi bil plačilni nalog. Ali je pošto dvignil nekdo nepooblaščeno ali pa sploh ni bila poslana, dolžniku ni znano.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je bil dolžniku očitno pravilno vročen sklep o izvršbi z dne 15. 7. 2022, kot tudi sklep z dne 13. 9. 2022, saj je zoper oba vložil pravno sredstvo (ugovor in pritožbo). Ker je sodišče vsa pisanja vročalo na enak način ni mogoče, da bi bila le ena vročitev nepravilna. Dolžnik kljub dokaznemu bremenu ni predložil enega dokaza v zvezi s trditvijo, da je za prevzem pošiljk pooblaščen le zakoniti zastopnik ter da z vročitvijo naloga za plačilo sodne takse ni bil seznanjen. Iz listin izhaja kvečjemu nasprotno, da je bil z vročitvijo naloga za plačilo sodne takse seznanjen tako, kot se je seznanil s preostalimi sodnimi pošiljkami.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz vročilnice za plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor z dne 17. 8. 2022 izhaja, da ga je sodišče prve stopnje poslalo na dolžnikov poslovni naslov, ki ga ima vpisanega v poslovnem registru in ki ga navaja v pritožbi. Iz vročilnice še izhaja, da je bil plačilni nalog vročen prevzemniku osebno proti podpisu. Na vročilnici ni pripomb vročevalca.

6. Dolžnik navaja, da je edini pooblaščen za dvig pošte zakoniti zastopnik, vendar se v pritožbi niti ne sooči s podpisom na vročilnici. Ne navaja, da ne bil njegov podpis. Poleg zaslišanja zakonitega zastopnika je predlagal kot dokaz postavitev izvedenca, ki naj pregleda kdo, če sploh kdo je podpisal vročilnico in ta podpis primerja s podpisom zakonitega zastopnika. Glede druge naloge, če je sploh kdo podpisal vročilnico, dokazni predlog za postavitev izvedenca ni primeren, saj je bilo ugotovljeno, da je prevzemnik osebno prevzel plačilni nalog proti podpisu. Tudi glede prve naloge, da naj ugotovi kdo je podpisal vročilnico in to primerja s podpisom zakonitega zastopnika, ni primeren dokaz s postavitvijo izvedenca, saj dolžnik ne navaja kdo tretji naj bi po njegovem podpisal vročilnico.

7. Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja1, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni2 oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi3. Zato tudi predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, ki naj bi bil edini pooblaščen za prevzem pošte, ni primeren. Sodišče druge stopnje je prepričano, da je vročilnico za plačilni nalog podpisal prav on. Torej ga je prejel, v pritožbi pa ne navaja, da bi pravočasno plačal sodno takso. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik ni uspel s pritožbo, stroški odgovora nanjo so bili za upnika potrebni stroški za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za odgovor 300 točk oz. 180,00 EUR po šesti točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), administrativne stroške 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT. Skupaj znašajo 223,99 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 M. Voglar, Razvoj sodne prakse v zvezi z vročanjem po sprejetju novele ZPP-D, Pravosodni bilten 4/2013, stran 22, opomba pod črto št. 74. 2 Sodba in sklep VSL I Cp 2791/2013. 3 Sklepa VSL II Cp 3130/2014, VSL I Cpg 432/2017.