Jedro

Sklep o izvršbi je že postal pravnomočen, zato brezplačne pravne pomoči ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja po odvetniku v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1622/2012 zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je pri presoji objektivnega pogoja vpogledal v spis Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1259/2012 in ugotovil, da gre v zadevi za izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine zoper prosilca kot dolžnika. Sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 11. 12. 2006 ugodilo predlagani izvršbi. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 3. 1. 2007. V nadaljevanju postopka je upnica predlagala nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Sodišče je s sklepom z dne 5. 12. 2012 sklenilo, da se dovoljena izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom z rubežem nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in sicer enosobnem stanovanju št. 1 v pritličju večstanovanjske hiše v Mariboru, ..., št. stavbe 206, št. dela stavbe 2 v izmeri 36,60 m2 s pripadajočim kletnim prostorom v izmeri 15 m2, stoječim na parceli št. 66/1 k.o. 653 ..., v lasti dolžnika do celote. Citirani sklep je postal pravnomočen dne 19. 12. 2012. Dne 1. 10. 2013 je dolžnik po pooblaščencu vložil ugovor po izteku roka, s katerim predlaga, da sodišče izda sklep o ustavitvi postopka oziroma se ustavi izvršba z izvršilnim sredstvom – rubežem nepremičnine. Sodišče je ocenilo, da se prosilec zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen. Glede na ugotovljeno je prošnja prosilca nerazumna. Zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je sklep o izvršbi že pravnomočen, kar pomeni, da je predlog za izvršbo utemeljen, morebitne druge vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka pa so nepotrebne in brez možnosti uspeha. Kar se tiče ugovorov po izteku roka, sodišče pojasnjuje, da stroški te storitve ne bi bili zajeti z morebitno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči na podlagi prošnje prosilca z dne 1. 10. 2013, saj dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema samo tiste stroške, ki nastanejo po dnevu vložitve prošnje (11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP).

V vloženi tožbi tožeča stranka nasprotuje izpodbijani odločitvi, ker meni, da njene prošnje ni mogoče opredeliti kot očitno nerazumne. Zaveda se, da je sklep o dovoljeni izvršbi postal pravnomočen, vendar tožnik sodišče opozarja, da ni pravilno, da se vodi postopek izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. V dokaz svojim trditvam sodišču pošilja sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 1604/2009 z dne 30. 7. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 625/2013 z dne 26. 8. 2013, kjer je bilo njegovemu predlogu za razveljavitev sklepa o izvršbi ugodeno ravno iz tega razloga. Navaja, da bi bilo potrebno terjatev skrčiti ter da se izvršba proti njemu vodi neupravičeno. V izvršilnih postopkih ni imel pooblaščenca, glede na to, da pa je ta postopek zelo zakompliciran, ni mogel izkoristiti in uporabiti pravnih sredstev, ki jih zakonodaja dopušča. Sodišču predlaga, da njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi med strankama dejansko stanje ni sporno, sporno pa je ali konkretna prošnja izpolnjuje objektivni pogoj dodelitve brezplačne pravne pomoči. 24. člen ZBPP namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upošteva okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. BPP v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, zato tudi po presoji sodišča ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh. V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora izključna presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ta je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita, ne glede na razloge, ki so v drugem izvršilnem postopku tožeče stranke privedli do tega, da je sodišče v tej izvršilni zadevi pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča, s katerim je dovoljena izvršba na tožnikovi nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, razveljavilo.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.