Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Ob reševanju pritožb se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko zavezalo, da mora na podlagi pogodbe o nakupu osebnega motornega vozila na kredit št. 479/90, potem, ko bo tožnik vplačal še 8 enakih mesečnih obrokov v skupnem znesku 4.749,91 DEM ali tolarsko protivrednost prodajnega menjalnega tečaja A banke na dan plačila posameznega obroka, pri čemer so že upoštevani že vplačani obroki v realni vrednosti 8.906,09 DEM, izročiti tožniku nov avtomobil Opel Corsa 1,2 I/3, za katerega mora tožena stranka plačati tovarniško ceno, ostale dajatve pa bo moral plačati tožnik po prevzemu motornega vozila. V primeru, če tožena stranka ne more pridobiti motornega vozila Opel Corsa 1,2 I/3, pa mora izpolniti pogodbeno obveznost tako, da tožniku izroči motorno vozilo Lada Samara 1,3/3 VL z vsemi plačanimi dajatvami potem, ko bo tožnik doplačal še razliko do polne cene, mora se namreč upoštevati, da je že plačal tolarsko vrednost v protivrednosti 8.906,09 DEM, po prodajnem menjalnem tečaju A banke na dan doplačila, pri čemer se upošteva cenik podjetja L. Ljubljana.
Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, toženo stranko pa zavezalo, da mora tožniku povrniti 106.294,00 SIT stroškov postopka.
Zoper ugoditveni del sodbe se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da nasprotuje devizni klavzuli, ki ji jo vsiljuje sodišče, saj v pogodbi ni bila dogovorjena. Sicer pa je bil tožnik tisti, ki je prvi prenehal izpolnjevati obveznosti iz pogodbe. Zaradi pogodbene nezvestobe sedaj ni upravičen zahtevati izpolnitve pogodbe. Sodišče bi moralo šteti, da je odstopil od pogodbe, tožena stranka pa je na to pristala, saj ni zahtevala izpolnitve njegovih obveznosti.
Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je pravilen njegov obračun vrednosti plačanih 15 obrokov kupnine ter opozarja, da vlaga pritožbo le iz previdnosti. Pritožuje se tudi zoper zavrnilni del stroškovne odločbe in meni, da je upravičen do povrnitve stroškov za pripravljalni vlogi z dne 14.4.1993 in z dne 19.5.1993. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Razlogi izpodbijane sodbe so tako pomanjkljivi, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. In ker sodišče prve stopnje ni navedlo predpisov, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP). Razen tega je izrek izpodbijane sodbe tudi nedoločen. Ni namreč jasno, ali pomeni, da če tožena stranka "ne more pridobiti motornega vozila Opel Corsa 1,2 I/3" subjektivno ali objektivno nemožnost izpolnitve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. člena ZPP).
Kar zadeva vsebinsko stran spora pa je treba reči naslednje: Za oceno, ali še obstaja obveznost tožene stranke tožeči stranki izročiti osebni avtomobil Opel Corsa, je odločilno, ali proizvajalec še izdeluje take avtomobile. V primeru pozitivnega odgovora bo seveda brez pomena drugi del primarnega zahtevka, ki se nanaša na s pogodbo dogovorjeno nadomestno izpolnitev. Za razmerje med strankama je torej odločilna pogodba, katere manj jasna določila je treba razumeti predvsem tako, da so vzajemne terjatve v pravičnem razmerju (101. člen ZOR). To pomeni, da bo moralo sodišče glede zahtevka za izročitev osebnega avtomobila Opel Corsa ugotoviti, kolikšen del kupnine je tožnik že plačal (zaenkrat kaže, da 65,22 %) in kot njegovo nasprotno obveznost ugotoviti temu sorazmeren del sedanje cene takega avtomobila (zaenkrat bi to predstavljalo 34,78 % cene).
Ker se sodba lahko glasi le na domačo valuto (71. člen Zakona o Banki Slovenije), bo moral tožnik temu ustrezno prilagoditi zahtevek.
Sodišče bo moralo tudi ugotoviti, kdaj je bil določen rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke. Če namreč dolžnik zamudi, lahko upnik suspendira izpolnitev svoje nasprotne obveznosti proti dolžniku (2. odst. 325. člena ZOR).
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.