Jedro

Tožnica je investitorka nedovoljene gradnje, zato je na podlagi 157. člena ZGO-1 dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor tožnici kot inšpekcijski zavezanki naložila, da plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje zidanega objekta etažnosti K + P + M, tlorisne velikosti 6m x 5m, zgrajenega na zemljišču s parcelno št. 826/6 k.o. … v znesku 2.307,05 € na prehodni račun Upravne enote Maribor v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ po prejemu odločbe št. 06122-2281/2009-5204 z dne 28. 10. 2009, ki jo je tožeči stranki zaradi nelegalne gradnje zgoraj navedenega objekta izdal Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor in je postala pravnomočna 25. 2. 2010, v skladu s 157. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami), s sklepom z dne 12. 5. 2010 po uradni dolžnosti uvedel upravni postopek za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. V skladu s kriteriji za izračunavanje višine nadomestila, ki izhajajo iz 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba, Uradni list RS, št. 33/2006 s spremembami), stopnja degradacije in uzurpacije prostora znaša 576,76 točk. Ta se v skladu s 23. členom Uredbe pomnoži z vrednostjo točke, ki znaša 4,00 €, in torej vrednost nadomestila znaša 2.307,05 €.

Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo št. 35113-61/2010-6-BM z dne 2. 3. 2011 njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je bila odločba o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pravilno izdana na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor z dne 28. 10. 2009, s katero je bilo tožnici naloženo, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo zgoraj navedenega objekta in v roku šestih mesecev odstrani navedeni objekt na svoje stroške ter vzpostavi prejšnje stanje, kar je v skladu s 157. členom ZGO-1. Kriteriji za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila so določeni z Uredbo, po proučitvi zadeve pa je drugostopni organ ugotovil, da je prvostopni organ predmetno gradnjo po kriteriju iz 12. člena Uredbe (dokončanost nedovoljene gradnje) napačno ovrednotil, saj je sicer pravilno ugotovil, da gre za IV. fazo izgrajenosti stavbe, zapisal pa je faktor v višini 0,8, kar je nepravilno, saj je pravilen faktor za to fazo 0,9. Ker pa bi bil ob pravilnem ovrednotenju faktorja znesek nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora višji, kot je določen v izpodbijani odločbi, drugostopni organ izpodbijane odločbe ni spreminjal, saj bi bila sprememba v škodo tožnice (drugi odstavek 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Ministrstvo je tožnici še pojasnilo, da kasnejša sanacija nezakonitega stanja (realizacija inšpekcijske odločbe) ne vpliva na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in zavezanca ne odveže plačila tega nadomestila.

Tožeča stranka v laični tožbi navaja, da je bila zakupnica predmetnega zemljišča, ki ga je, tako kot drugi zakupniki na tem območju, kljub zahtevnemu terenu obdelovala. Za ta dela je potrebovala orodja, ki jih je bilo treba nekje shraniti, zato je postavila predmetni objekt. Zakupniki so skušali to zemljo tudi odkupiti, vendar neuspešno, obljubljali so jim, da bo odkup možen kasneje, kar pa se ni zgodilo. Leta 2009 jih je obiskal inšpektor in vseh enajst zakupnikov je dobilo odločbe za rušitev. Tožnica je objekt odstranila, zemljo pa bo sedaj počasi preraslo grmičevje, saj meji na gozd in drevesa ne bodo več obrodila. Tožnica navaja, da se iz opisanih razlogov ne čuti dolžna plačati nadomestila za uzurpacijo in degradacijo zemljišča, saj ga je s svojim delom in vložki oplemenitila, sedaj pa ga je že skoraj popolnoma prekril okoliški gozd. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z Uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 157. člena ZGO-1). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

Po presoji sodišča so bila v predmetni zadevi navedena določila pravilno uporabljena. Okoliščina, da je tožnica na predmetnem zemljišču postavila zgoraj navedeni objekt brez gradbenega dovoljenja, ni sporna. Gradbeni inšpektor je zato dne 28. 10. 2009 izdal odločbo, št. 06122-2281/2009-5204, ki je postala dne 25. 2. 2010 pravnomočna, s katero je tožnici naložil odstranitev nedovoljene gradnje in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, to odločbo pa je pristojni inšpektor poslal tudi upravnemu organu za gradbene zadeve. S tem je bila po petem odstavku 157. člena ZGO-1 podana podlaga za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more doseči drugačne odločitve. Tožnica je investitorka nedovoljene gradnje, zato je na podlagi 157. člena ZGO-1 dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tožničine trditve, da je kot zakupnica predmetno zemljišče obdelovala in da si je skupaj z drugimi zakupniki prizadevala za odkup tega zemljišča, ne vplivajo na ugotovitev, da je tožnica predmetni objekt postavila brez ustreznih dovoljenj. Zato je takšen objekt nedovoljena gradnja, katero je tožnica po prejemu inšpekcijske odločbe, s katero ji je bila naložena odstranitev te gradnje in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, tudi odstranila, kar pa ne vpliva na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ji je bila naložena z izpodbijano odločbo.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).