Jedro

V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v razmerju do druge toženke razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi I 97/01064 z dne 13.11.1997 pod točko 1. izreka za glavnico v znesku 29.614,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov in za čas, ki je naveden v izreku izpodbijane sodbe. Obenem je odločilo, da se v ostalem delu sklep o izvršbi razveljavi, tožencema pa je naložilo v nerazdelno plačilo pravdne stroške v znesku 17.915,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.6.1999 dalje do plačila. Proti sodbi se pritožuje le druga toženka, tako da je sodba v razmerju do prvega toženca, ker nista nujna enotna sospornika, postala pravnomočna. V pritožbi navaja, da sama že tri leta stanovanja, katerega solastnica je do 50%, ne uporablja. S prvim tožencem dogovor ni možen. Vse stroške je povzročil prvi toženec in tožeča stranka ne more terjati njihovega plačila nerazdelno. Gre za stroške obratovanja za stanovanje, s katerim razpolaga le prvi toženec. Pritožba je utemeljena. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da sta toženca kot solastnika stanovanja vsak do 1/2 dolžna plačati tožeči stranki v sodbi navedene zneske in to solidarno. Svojo odločitev je oprlo na določbo 33. člena Stanovanjskega zakona (SZ), ki jo je tudi citiralo. Vendar pa niti iz navedb tožeče stranke v postopku niti iz predloženega izpiska odprtih postavk ni mogoče razbrati, na katere stroške se vtoževani zneski nanašajo. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče pozvati tožečo stranko, da predloži ustrezne dokaze, da bi se moglo razčistiti, ali gre za stroške, ki bremenijo lastnika stanovanja ali ne (33. člen SZ), predvsem pa bo morala tožeča stranka izkazati, da gre za stroške, ki jih je zalagala iz svojih sredstev za lastnike stanovanj, s katerimi upravlja (aktivna legitimacija, 29. člen SZ). V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnike stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerji (ZTLR) odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Pravno drugačna pa je situacija takrat, kadar gre za skupno premoženje pravdnih strank (zakoncev, zunajzakonskih partnerjev), saj za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem odgovarjata zakonca oziroma zunajzakonska partnerja solidarno (2. odstavek 56. člena, 12. člen ZZZDR). V nakazni smeri bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravno odločilna dejstva in nato v razmerju do druge toženke ponovno odločiti o zahtevku tožeče stranke. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi druge toženke ugodilo in izpodbijano sodbo v razmerju do nje razveljavilo po določbi 1. odstavka 370. člena ZPP/77.