Jedro

Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb. Kot posledico ničnosti pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa se izbriše.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo pri parceli številka 570/2, vpisani v vložku številka 137 k.o. O., ki je last D.Š., zaznambo spora po tožbi M.A.,ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 554/2004. Zoper sklep se pritožujeta D.Š. in O. O. po pooblaščencih.

D.Š. v pritožbi navaja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 2. točki 1. odst. 79. člena ZZK-1, s katero je sodišče prve stopnje utemeljilo svoj sklep. Navedeno določilo namreč predvideva zaznambo spora o prenehanju pravice, kadar gre za tožbo vloženo proti imetniku vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. V obravnavanem primeru pa M.A. ne uveljavlja s tožbo ugotovitev prenehanja lastninske pravice, temveč le ničnost nedefiniranih pogodb ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Navedeno določilo se razlikuje od prej veljavnega 2. odst. 44. člena ZZK/95, ki je dovoljeval zaznambo spora tudi v primeru tožbe, s katero je predlagatelj uveljavljal vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

O.O. pa v pritožbi navaja, da tožbe, ki naj bi se vodila zoper njega, ni prejel. Po preverbi na pravdnem oddelku sodišča je ugotovil, da gre za tožbo, za katero ni bila plačana sodna taksa in se zato zadeva zaradi pritožbe tožnika nahaja na višjem sodišču. Ker je bila vložena nepopolna vloga, je po prepričanju pritožnika sodišče preuranjeno dovolilo zaznambo spora.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi D.Š.: Pritožba sicer pravilno opozarja, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za zaznambo spora po 2. točki 1. odst. 79. člena ZZK-1, ki dovoljuje zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Tožnik je namreč s tožbo, v zvezi s katero je predlagal zaznambo spora, uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb, pri čemer naj bi bila prva podlaga za pridobitev lastninske pravice prve toženke A.O., druga za drugega toženca O.O. in tretja za tretjega toženca D.Š.. Kot posledico ničnosti teh pogodb pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je to bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. Z izbrisno tožbo se namreč uveljavlja neveljavnost vknjižbe določene pravice iz materialnopravnega razloga in v posledici tega vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. Vložitev take tožbe se po izrecnem določilu 1. odst. 245. člena ZZK-1 zaznamuje v zemljiški knjigi, za zaznambo pa se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.

K pritožbi O.O.: Iz zgoraj povzete vsebine 1. odst. 245. člena ZZK-1 jasno izhaja, da se v zemljiški knjigi zaznamuje že vložitev izbrisne tožbe. Da je bila tožba vložena, za pritožnika O.O. ni sporno, zatrjuje le, da zanjo ni bila plačana sodna taksa. To pa za odločitev ni pomembno, saj iz tožbe jasno izhaja, da je tožnik vložil predlog za oprostitev obveznosti plačila sodnih taks (o katerem še ni pravnomočno odločeno), zato v tej fazi postopka ni mogoče govoriti o nepopolni vlogi.

Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).