Jedro

Določba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 se ne nanaša na situacije, ko storilec za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerem je zaposlen, potrebuje veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo motornih vozil, ker naloge na tem delovnem mestu opravlja med drugim tudi z motornim vozilom določene kategorije, temveč se jo uporablja za t.i. poklicne voznike, za katere je vožnja motornega vozila določene kategorije glavno in skoraj izključno delo na delovnem mestu, na katerem so zaposleni.

Izrek

Pritožba storilca R. J. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu R. J. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 23.8.2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi prosi, da mu sodišče omili kazen v smislu dovolitve vožnje s traktorjem v delovnem času, saj je od tega odvisna njegova eksistenca. Navaja, da je zaposlen na M. o. C. kot komunalni delavec II in je pretežni del nalog, ki jih opravlja na tem delovnem mestu vezan na vožnjo traktorja. Z odvzemom vozniškega dovoljenja bi ostal brez službe, ki mu predstavlja edini finančni vir preživljanja.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec s plačilnim nalogom Policijske postaje L. ter dvema sodbama o prekršku Okrajnega sodišča v Šentjurju, ki so postali pravnomočni v obdobju od 1.5.2007 do 23.9.2009, dosegel skupno 24 kazenskih točk v cestnem prometu s prekrški, storjenimi z motornimi vozili B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile v pisane v njegovo vozniško dovoljenje za 23.8.2009, saj je takrat storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1).

Storilec se v pritožbi smiselno sklicuje na V. odst. 235. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Iz pritožbenih navedb in potrdila M. o. C., Oddelka za splošne zadeve z dne 16.11.2010, (priloga ...) izhaja, da je storilec zaposlen kot komunalni delavec II, na tem delovnem mestu pa opravlja pomožno tehnična dela in druga enostavna opravila na področju skupne komunalne rabe, kosi travo, pluži ceste, pregleduje ceste in opravlja manjša popravila delovnih strojev. Kot je navedeno v potrdilu delodajalca je pretežni del vseh nalog je vezan na vožnjo traktorja in bi izrek ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vseh kategorij popolnoma onemogočil opravljanje dela javnega uslužbenca, s čimer bi bilo ogroženo njegovo delovno razmerje pri M. o. C. Pritožbeno sodišče na podlagi takšnih navedb in dokazila ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je vožnja motornega vozila F kategorije storilčev osnovni poklic. Iz opisa delovnega mesta, na katerem je storilec zaposlen izhaja, da opravlja različne naloge in res za nekatere izmed njih potrebuje tudi veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo motornih vozil, za nekatere naloge pa takšnega vozniškega dovoljenja ne potrebuje. Vendar pa se določba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne nanaša na takšne primere, temveč na tiste, ko je za imetnike vozniških dovoljenj vožnja motornega vozila določene kategorije osnovno opravilo na delovnem mestu, na katerem so zaposleni, torej se nanaša na t.i. poklicne voznike, katerih glavno delo je vožnja motornega vozila določene kategorije in kateri v odsotnosti vozniškega dovoljenja te kategorije svojega poklica oz. delovnih nalog na delovnem mestu, na katerem so zaposleni, ne morejo opravljati. Ker na podlagi pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da je vožnja motornega vozila storilčev osnovni poklic, njegovim pritožbenim prošnjam za ohranitev veljavnega vozniškega dovoljenja za F kategorijo motornih vozil ni bilo mogoče ugoditi in je njegova pritožba zato neutemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.