Jedro

Ker tožnik v vlogi za znižano plačilo vrtca ni navedel pomembnega dela svojega premoženja oz. premoženja svoje družine in tudi ni predložil relevantnih dokazov glede zatrjevane prodaje zemljišč, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožniku določil polno plačilo vrtca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožniku določil plačilo vrtca za koledarsko leto 2009 v višini 80 % cene programa oziroma plačilo osmega plačilnega razreda, kar predstavlja polno plačilo (1. točka izreka). Navedeno plačilo se uveljavi za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 in predstavlja osnovo za izračun, ki ga izstavi vrtec (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da ima (tožnikova) družina štiri družinske člane. Tožnik je glede premoženja v vlogi navedel, da družina razpolaga le z osebnim vozilom Tuareg 3.0 TDI, letnik 2007. Vrednosti vozila ni navedel, tudi ne kakega drugega premoženja (niti stavbnih parcel, niti denarnih sredstev oz. prihrankov). V skladu s 14. členom Pravilnika o plačilu staršev za program v vrtcih (Pravilnik, Uradni list RS, št. 129/2006 in 78/08) je bil pozvan, da vlogo dopolni z izjavo o premoženju družine, v kateri mora navesti vrednost prijavljenega vozila, kakor tudi stavbna zemljišča, s katerimi razpolaga. Dne 2. 2. 2009 je vlogo dopolnil z navedbo, da ima avtomobil Tuareg vrednost 43.700,00 EUR ter da je lastnik stavbnih zemljišč k. o. ..., parc. št. 1237 v izmeri 599 m2 ter polovice parcele št. 1232 v izmeri 1776 m2. Parcele št. 1281, 1286, 1287, 1227 in 1253, vse k. o. ..., pa bi naj prodal v letu 2007 in ni več njihov lastnik. Vendar pa je iz zemljiškoknjižnega izpiska s stanjem na dan 2. 2. 2009 (ki si ga je organ pridobil v okviru preverjanja podatkov) razvidno, da je tožnik še vedno lastnik parcel št. 1287, 1227 in 1253 (vse k. o. ...) v skupni izmeri 3313 m2, poleg tega pa še parcele št. 1819/3 k. o. ... v velikosti 2291 m2, ki je prav tako stavbno zemljišče. Upravni organ tako, v skladu s 24. členom Pravilnika, ugotavlja neresničnost podatkov, saj tožnik kljub pozivu upravnega organa ni navedel vseh parcel in ni predložil dokumentov, ki bi izkazovali resničnost njegovih navedb v dopolnitvi vloge, zato se za celotno obdobje določi polno plačilo vrtca-torej osmi plačilni razred.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je tožnik šele v pritožbi predložil kopijo kupoprodajne pogodbe o prodaji nekaterih parcel. Poleg tega ima pritožnik še drugo upoštevno premoženje, katerega v prvostopnem postopku ni navedel. Iz predloženih podatkov DURS je namreč razvidno, da je imel tožnik v letu 2007 za 3.788,60 EUR prihodkov od obresti na denarne depozite. Če se upošteva povprečna obrestna mera Banke Slovenije na denarne depozite v letu 2007, ki je znašala 0,33 %, je pritožnik razpolagal s preko 113.000,00 EUR denarnih sredstev. Ker tožnik drugostopnemu organu glede tega premoženja kljub pozivu ni predložil relevantnih dokazil, je drugostopni organ za potrditev pravilnosti ugotovljene višine obdavčljivih dohodkov zaprosil Generalni davčni urad Davčne uprave RS in z dopisom z dne 26. 6. 2009 prejel potrditev svojih ugotovitev. Po 32. a členu Zakona o vrtcih (ZVrt, Uradni list RS, št. 100/05-UPB-2 z nadaljnjimi spremembami 25/08) se kot premoženje s katerim razpolaga družina šteje vse premično in nepremično premoženje, vključno z gotovino. Pri tožniku je torej treba upoštevati denarni depozit v višini cca. 113.800,00 EUR, neopremljena stavbna zemljišča v vrednosti 100.372,50 EUR, osebni avtomobil v vrednosti 43.700,00 EUR, skupaj torej preko 248.000,00 EUR. Po šestem odstavku 3. člena Pravilnika je plačilo staršev v primeru, če premoženje družine presega vrednost 210.000,00 EUR 80 % cene programa. Glede na navedeno je odločitev prvostopnega organa pravilna tudi glede na vrednost relevantnega premoženja, s katerim razpolaga tožnikova družina.

Tožnik v tožbi navaja, da so s strani drugostopnega organa upoštevani podatki glede prihrankov nepravilni in zavajajoči, saj so ugotovljeni previsoko, poleg tega je moral bratu in sestri izplačati doto na račun prevzema kmetije, v letu 2007 so nekaj kapitala vložili v posodabljanje kmetije (nakup kmetijskih strojev), drugostopni organ je neupravičeno upošteval podatke iz leta 2007. Denarni depozit je dejansko znašal le 50.000,00 EUR, po odplačilu kreditov za stanovanjsko hišo pa se je še zmanjšal na 28.000,00 EUR. Vrednost stavbnih zemljišč ni pravilno ugotovljena, ker so bila upoštevana tudi zemljišča, ki jih je že prodal, ni še pa bil izveden zemljiškoknjižni vpis. Čeprav je organ kot vrednost osebnega avtomobila upošteval vrednost, ki jo je tožnik sam navedel ( 43.700,00 EUR), pa je le ta previsoka, saj vrednost vozila po eurotaksu znaša 35.000,00 EUR. Sam v postopku pri drugostopnem organu ni sodeloval. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je tožba neutemeljena, saj tožnik niti v vlogi, niti v njeni dopolnitvi, ni navedel vsega razpoložljivega premoženja, šele v pritožbi pa je predložil pogodbe, ki bi naj dokazovale prodajo dela stavbnih zemljišč. Zato je prvostopni organ, v skladu s 24. členom Pravilnika, upravičeno določil polno plačilo vrtca, to je osmi plačilni razred. Poleg tega je drugostopni organ v pritožbenem postopku, z vpogledom v podatke DURS o dohodkih tožeče stranke, ugotovil še drugo premoženje, ki ga tožnik sploh ni navedel in sicer gotovinska sredstva, vezana v denarnem depozitu. Tudi ta sredstva se štejejo kot premoženje družine v smislu določbe 3. alineje drugega odstavka 32. a člena ZVrt in četrtega odstavka 3. člena Pravilnika. Ker tudi iz podatkov, ki jih je drugostopni organ dobil od DURS izhaja pravilnost ugotovitev glede tožnikovih dohodkov in prihrankov, je izpodbijana odločitev skladna tudi s šestim odstavkom 3. člena Pravilnika. Tožbeni ugovor, da je organ napačno upošteval podatke iz leta 2007, ni utemeljen, ker je treba vlogo za otroke, ki so že vključeni v vrtec, po Pravilniku praviloma vložiti do 15. novembra tekočega leta za naslednje leto, plačilo se uveljavi s 1. januarjem, kot letni dohodek družine pa se upošteva vsota bruto dohodkov, ki se so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu, se pravi v letu pred letom vložitve vloge, saj ob njeni vložitvi še niti ni bilo na razpolago relevantnih podatkov za leto 2008, kot so npr. odločbe o odmeri dohodnine za leto 2008, podatki o višini obresti na denarne depozite za leto 2008 ipd. Ugovorov glede plačila dote, investiranje kapitala v nakup kmetijskih strojev in drugih odhodkov pa tožnik v upravnem postopku ni navajal. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V odgovoru na ta odgovor tožnik zatrjuje, da je predložil od njega zahtevane dopolnitve, da pa ni vedel, da bi moral navesti tudi denarna sredstva na računih bank. Organ je denarna sredstva ugotovil previsoko, saj ima pri NKBM vezana sredstva v višini 80.000,00 EUR. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in drugostopno odločbo.

Tožba ni utemeljena.

Po 3. členu Pravilnika plačajo starši največ 80 % cene programa vrtca v katerega je vključen otrok. Plačilo 80 % cene je polno plačilo, starši pa lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po tam navedeni lestvici. Po 9. členu Pravilnika se premoženje družinskih članov in njegova vrednost (sem spadajo tudi nepremičnine oz. parcele, avtomobili in prihranki) ugotavlja na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na predpisanem obrazcu. Občinski organ lahko pravilnost navedene izjave preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih oz. jo ugotavlja na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov. Po 1. odstavku 13. člena Pravilnika se vloga za znižano plačilo uveljavlja pri pristojnem občinskem organu, vsebovati pa mora vse tam navedene sestavine, med drugim tudi (vse) podatke o obdavčljivih bruto dohodkih in o premoženju družinskih članov. Po 14. členu v primeru, če vloga ni popolna, pristojni organ vlagatelja opozori na pomanjkljivost in mu določi rok za njeno odpravo. Če vloga tudi v tem roku ni (ustrezno) dopolnjena, organ s sklepom zavrže vlogo. Po 2. odstavku 24. člena pristojni organ v primeru, ko ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje do določitve plačila. Sodišče šteje, da je ugotovljena neresničnost podatkov tudi v primeru njihovega zamolčanja, ko torej zavezanec določenih obveznih podatkov ne navede oz. jih zamolči. V smislu določb 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2) lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze samo, če jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti že v upravnem postopku na prvi stopnji.

V obravnavani zadevi je tožnik v vlogi (obrazcu) kot premoženje (s katerim razpolaga družina) navedel le osebno vozilo Tuareg, letnik 2007; v vseh drugih rubrikah obrazca, ki se nanašajo na premoženje družine, je izpolnil odgovor "NE"- torej je navedel, da nobenega drugega premoženja nimajo. Glede na take podatke v vlogi mu je upravni organ (upravičeno) poslal zahtevo za dopolnitev le glede vrednosti premoženja, za katerega je vedel, da obstaja, torej glede vrednosti avtomobila in stavbnih zemljišč. Ker tožnik v vlogi gotovinskih sredstev (depozita) ni omenil, organu to torej ni bilo znano in zato tudi ni mogel zahtevati podatkov oz. dopolnitve v zvezi s tem.

Tožnik se je na to zahtevo prvostopnega organa odzval z dopolnitvijo, v kateri je navedel, da je določene (tam navedene) parcele v letu 2007 prodal, vendar dokazil o prodaji, kot je razvidno iz spisov zadeve, ni predložil. Zato je prvostopni organ v izpodbijani odločbi upravičeno štel, da je tožnik zamolčal lastništvo parcel št. 1227, 1253, 1287 k.o. ..., v skupni izmeri 3313 m2 in da tudi ni navedel lastništva parcele št. 1819/3 k.o. ... v izmeri 2291 m2, za katere je iz po uradni dolžnosti pridobljenega zemljiškoknjižnega izpiska izhajalo, da so tožnikova last. Tožnik je bil dolžan že v osnovni vlogi, še posebej pa v dopolnitvi, navesti vse relevantne podatke o vsem premoženju in v primeru, ko bi naj določene nepremičnine prodal (kar pa v zemljiški knjigi še ni bilo zabeleženo) o tem prvostopnemu organu predložiti relevantne dokaze.

Tožnik je šele v pritožbenem postopku drugostopnemu organu kot dokaz prodaje navedenih parcel priložil kopijo v obliki notarskega zapisa sestavljene kupne pogodbe z dne 28. 6. 2007 o prodaji tam navedenih parcel, kjer pa je tudi zakril podatke o kupnini (ki bi lahko bili relevantni pri ugotavljanju dohodkov oz. premoženja). Iz predložene kopije ni razvidno, da bi bila pogodba predložena DURS (glede davka), niti da bi bil na sodišču že vložen z. k. predlog. Nasprotno pa iz z. k. izpiskov z dne 2. 2. 2009 izhaja, da glede parcel, na katere se sklicuje prvostopni upravni organ, v zemljiški knjigi na ta dan ni bila vložena nobena plomba, ki bi dokazovala oz. kazala na to, da je vložen z. k. predlog. Upoštevaje navedeno, torej tudi pritožbi priložena dokumentacija (poleg tega, da v prvostopnem postopku ni bila predložena) ne dokazuje, da tožnik v času prvostopnega odločanja ni bil več lastnik spornih stavbnih parcel. Poleg tega je bilo šele v drugostopnem postopku ugotovljeno, da tožnik v prvostopnem postopku neupravičeno ni navedel podatkov o relevantnem premoženju iz naslova gotovinskih prihrankov na računih bank (denarnega depozita). Tožnik, ki točnost ugotovitev drugostopnega organa v zvezi s tem sicer prereka, priznava, da je denarni depozit imel, navaja pa različne vsote- v tožbi navaja denarni depozit v višini 50.000,00 EUR, v odgovoru z dne 7. 10. 2009 pa 80.000,00 EUR. Dejstvo pa je, da tožnik tega svojega premoženja v postopku pred prvostopnim organom ni navedel. Glede na vse navedeno je torej utemeljeno sklicevanje prvostopnega organa v izpodbijani odločbi na citirano določbo 2. odstavka 24. člena Pravilnika, po kateri pristojni organ v primeru, ko ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje določitve plačila, saj mu tožnik ni predložil popolnih podatkov in dokazov o lastništvu nepremičnin, niti (nobenih) podatkov o denarnih prihrankih. Tožba zoper izpodbijano prvostopno odločbo je zato iz tega razloga neutemeljena. V zvezi s tem je neutemeljen tožbeni ugovor, po katerem (tožnik) ni vedel, da mora predložiti tudi te podatke o svojem premoženju. V ustrezne rubrike obrazca je namreč vpisal, da premoženja (razen avtomobila) nima. Če je bil glede tega res v dvomu (ali je treba večje gotovinske prihranke vpisati kot premoženje) bi si o tem vsekakor moral pridobiti ustrezno informacijo pri pristojnem organu.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje v drugostopnem postopku, saj ga je drugostopni organ pozval k predložitvi dokazil o drugem premoženju večje vrednosti, na kar tožnik ni ustrezno (jasno, transparentno in z ustreznimi dokazili) odgovoril. Listine, ki jih je tožnik predložil šele sodišču v upravnem sporu, kakor tudi ugovori glede izplačila dote, investicijah, ipd., predstavljajo nedovoljeno tožbeno novost po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. Če stranka v upravnem postopku določenih dejstev in dokazov ni navajala oz. predlagala, se upravni organ do teh dejstev in dokazov v upravnem postopku ni mogel opredeliti, zato je jih tudi v sodnem postopku preizkusa zakonitosti upravne odločitve ni mogoče uveljavljati, razen če bi stranka dokazala, da ta nova dejstva in dokaze navaja oz. predlaga zato, ker v upravnem postopku te možnosti ni imela. Takih okoliščin pa tožnik, glede na vse navedeno, ni izkazal. Navedbe glede stroškov (izplačilo dote, investicije) pa so tudi vsebinsko neutemeljene.

Bistvena za odločitev v obravnavani zadevi je torej ugotovitev, da tožnik v upravnem postopku, predvsem pred prvostopnim organom, ni navedel pomembnega dela svojega premoženja in tudi ni predložil relevantnih dokazov glede zatrjevane prodaje parcel, zato je prvostopni organ zakonito uporabil določbo 2. odstavka 24. člena Pravilnika, po kateri pristojni organ v primeru ugotovljene neresničnosti podatkov določi polno plačilo vrtca, pri čemer sodišče šteje, da je kot neresničnost podatkov in dokazil treba šteti tudi njihovo zamolčanje, saj oboje onemogoča hitro in transparentno delo prvostopnega organa pri odločanju o prispevku staršev (tožnika) k plačilu vrtca.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).