Jedro

Za oceno opravičljivosti strankinega predloga za preložitev naroka je potrebno, da je razlog konkretno naveden in dokazno podprt. Trditev o plačani denarni terjatvi mora dolžnik dokazati do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ohranilo v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah, opr. št. Ig 97/65 z dne 14.3.1997 in toženo stranko obsodilo na povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 40.314,00 SIT.

Zoper tako sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in navedla, da prvostopno sodišče ni upoštevalo telegramsko sporočenega opravičila odsotnosti zastopnikov na glavni obravnavi ter, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi upoštevalo nasprotovanje tožene stranke vtoževani terjatvi zaradi gotovinskih plačil. Pritožbi je priložila kopijo zdravstvene izkaznice na ime I. C. (B 1) in blagajniške prejemke (B 2 do B 4).

Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila, da se plačila po pritožbi priloženih blagajniških prejemkih ne nanašajo na vtoževane račune in po predlogu, da pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sdobo, priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka telegramsko opravičila svoj izostanek in prosila za preložitev obravnave, vendar je narok opravilo (glej 295. čl. ZPP), kar pomeni, da prošnji tožene stranke ni ugodilo. Po določbi 1. odst. 116. čl. ZPP se narok lahko preloži tudi, če so za to podani opravičeni razlogi. Za oceno opravičljivosti strankinega predloga za preložitev naroka je zato potrebno, da so razlogi natančno navedeni in dokazno podprti. Tožena stranka je v telegramu z dne 13.10.1998 (redna številka 17 spisa) navedla, da prosi za preložitev obravnave zaradi bolezni lastnika in odsotnosti direktorja firme. Konkretnih dejstev, ki jih navaja glede tega v pritožbi in opira na kopijo zdravstvene izkaznice tožena stranka v opravičilu ni navedla, prav tako pa tudi ni podala predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi navedenega odločitev procesnega vodstva o izvedbi naroka v odsotnosti tožene stranke ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 354. čl. ZPP.

Smiselno zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in v posledici zmotna uporaba materialnega prava (glej 2. in 3. točko 1. odst. 353. čl. ZPP) v izpodbijani sodbi ni podana.

Povsem v skladu s podatki v spisu je namreč prvostopna ugotovitev, da tožena stranka trditve, ki jo je podala v ugovoru z dne 26.3.1997 (redna št. 5 spisa) o gotovinskih plačilih vtoževane terjatve, ni dokazala. Za svojo trditev namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila dokazov niti ob zatrjevanju navedenega dejstva (glej 219. čl. ZPP in 1. odst. 299. čl. ZPP), kakor tudi ne po posebnem pozivu sodišča prve stopnje, ki ga je prejela že 30.9.1998 (redna št. 13 spisa). Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu pa sodba o tožbenem zahtevku vedno izpade v škodo stranke, ki se je sklicevala na nedokazane trditve. Konkretnejše pritožbene navedbe o blagajniških plačilih in tem priložene listine (blagajniški prejemki, zavedeni v dokaznih listinah pod B 2 do B 4) pa so v postopku o gospodarskh sporih nedovoljene pritožbene novote. Po določbi 1. odst. 496. a čl. ZPP se namreč nova (ali pa konkretnejša) dejstva lahko navedejo in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Tega pritožnica ne zatrjuje, je pa glede na povzete podatke v spisu in glede na kronološke podatke listin tudi povsem izključeno. Dejstev in dokazov, ki so po preje citirani določbi ZPP nedovoljene pritožbene novote, pritožbeno sodišče ob preizkusu napadene sodbe ne more upoštevati.

Z navedenimi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP). O pritožbenih stroških, ki jih je za odgovor na pritožbo priglasila tožeča stranka, je sodišče druge stopnje odločilo na podlagi 1. odst. 166. čl. ZPP in z uporabo 1. odt. 155. čl. ZPP. Tako, kot so neupoštevne nedovoljene pritožbene novote, so neupoštevni tudi odgovori, ki se na take novote nanašajo.