Jedro

Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Mozirje je z izpodbijano odločbo, št. 330-775/2011-2012-8 z dne 18. 1. 2012 odločila, da se odobri nameravana prodaja nepremičnin last A.A., ki tvorijo zaščiteno kmetijo parc. št. 4/1, 5/0, 34/0, 35/0, 114/1, 114/2, 115/0, 116/0, 122/0, 133/1, 113/2, 133/3, 133/4, 206/0, 207/0, 208/0, 209/0, 214/0, 216/0, 226/0, 227/0, 243/0, 262/0, 263/0, 264/0, 272/2, 273/1, 273/2, 273/3, 275/1, 275/2, 280/1, 280/0, 280/4, 284/0, 309/0, 318/0, 319/0, 631/0, 632/1, 902/0 in 281/3, vse k.o. … ter parc. št. 843/0 in 851/1, obe k.o. …, najboljšemu ponudniku v izvršilnem postopku gospodarski družbi B. d.o.o. iz Ljubljane. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da stroškov postopka ni.

2. Odločitev prvostopenjskega upravnega organa temelji na ugotovitvi, da je 18. 11. 2011 pri Upravni enoti Mozirje gospodarska družba B. d.o.o. vložila zahtevo za odobritev pravnega posla – nakupa nepremičnin, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, glede katerih je bila pri Okrajnem sodišču v Velenju v izvršilni zadevi opr. št. In 88/2002 in pristopljenih In 89/2002, In 145/2004, In 79/2010, In 49/2010, In25/2011 in Vl 197743/2010, dne 8. 11. 2011 izvedena javna dražba, na kateri je najvišjo ceno ponudila gospodarska družba B. d.o.o., ki jo je sodišče napotilo, da pri upravnem organu, na podlagi določbe 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), pridobi odobritev pravnega posla. Udeležbo v postopku odobritve je z vlogo z dne 16. 12. 2011 priglasil tudi A.A. 3. Prvostopenjski upravni organ je ugotovil, da je zahteva za odobritev pravnega posla utemeljena. Pojasnil je, da v postopku po določbi 25. člena ZKZ upravna enota presoja, ali je za prodajo nepremičnin najboljšemu ponudniku v izvršilnem postopku podana katera od ovir po 1. ali 4. alinei tretjega odstavka 19. člena ZKZ, to je, ali bi šlo za delitev zaščitene kmetije v nasprotju s pogoji 18. člena ZKZ ter ali bi šlo za fizično delitev parcel zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. Če nobena od teh ovir ni podana, se pravni posel odobri. Obstoja morebitnih ovir po 2. in 3. alieni tretjega odstavka 19. člena ZKZ se v tem upravnem postopku ne presoja, saj izvršilni postopek vodi sodišče po specialnih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju in v tem postopku sodišče tudi samo presoja morebitni obstoj predkupnih pravic.

4. Na podlagi listin v spisu je upravna enota ugotovila, da so predmet prodaje v izvršilnem postopku vsa zemljišča v lasti A.A., ki so bila z odločbo UE Mozirje, št. 32102-91/97-12 z dne 23. 4. 1997, določena za zaščiteno kmetijo. Ker se izvede prodaja zaščitene kmetije kot celote, ne gre za delitev zaščitene kmetije in zato ni ovire za odobritev po 1. alinei tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Prav tako predmetna zemljišča niso bila predmet komasacije, zato tudi ni ovire za odobritev po 4. alinei 19. člena ZKZ.

5. Odločitev prvostopenjskega upravnega organa je bila potrjena z odločitvijo drugostopenjskega upravnega organa, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je z odločbo 33008-25/2012/5 z dne 14. 5. 2012 pritožbo A.A. zavrnil. 6. Tožnik oporeka odločitvi prvostopenjskega upravnega organa in meni, da je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno. Zmotno je namreč stališče tožene stranke, da lahko zaščiteno kmetijo kupi družba B., ki na javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Velenju nastopa kot edini ponudnik. V obravnavanem primeru res ne gre za delitev zaščitene kmetije, ki je bila na javni dražbi prodana kot celota, vendar je treba upoštevati tudi druge določbe ZKZ, iz katerih smiselno izhaja, da lahko pridobi lastninsko pravico le kmet, samostojni podjetnik registriran za kmetijsko dejavnost, ki ustvari več kot 50 prihodkov iz kmetijske dejavnosti in kmetijska organizacija ter gospodarska družba, kmetijska zadruga ali druga pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti. Tožena stranka, ki glede na svojo oznako okvirno opravlja posle finančnega consultinga ni kmetijska organizacija. Iz določb ZKZ smiselno izhaja, da kupec oziroma najboljši ponudnik v izvršilnem postopku gospodarska družba B. d.o.o. ne izpolnjuje pogojev za pridobitev zaščitene kmetije v last. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, B. d.o.o., ki je pojasnila potek izvršilnega postopka in navedla, da se ne strinja s tožbenim ugovorom, da ne more biti kupec zaščitne kmetije, ker nima statusa kmeta. Gre za ugovor, ki je bil podan šele v pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, pa tudi sicer je stališče obeh upravnih organov pravilno. Navaja, da je takšna zakonska ureditev posledica odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-266/98 z dne 11. 3. 2002 in posledično spremembe tretjega poglavja ZKZ. Sklicuje se tudi na določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, ki opredeljuje pojem zaščitne kmetije in v njem ni določila, da bi bilo dedovanje zaščitene kmetije omogočeno zgolj tistim, ki so kmetje oziroma bodo takšno kmetijo obdelovali. Osnovni namen zakonodajalca pri urejanju zaščitene kmetije je preprečevanje njihove delitve, ta namen pa izhaja tako iz določb ZKZ, kot Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Omejitve, ki bi določale prenos lastninske pravice vezane na status pridobitelja lastninske pravice v zakonodaji niso navedene. V nasprotnem primeru bi bila takšna ureditev v nasprotju z ustavo. Sklicuje se na zgodovinsko metodo razlage in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila gospodarska družba B. d.o.o. s strani izvršilnega sodišča napotena na pristojno upravno enoto, da v odrejenem roku poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek 25. člena ZKZ). Prav tako v zadevi ni sporno, da gre za ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, kar se dokazuje z vlogi priloženim sklepom izvršilnega sodišča (drugi odstavek 25. člena ZKZ).

12. Odobritev pravnega posla praviloma poteka po določbah ZKZ, ki v določbi drugega odstavka 25. člena določa tudi, da če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne. Na podlagi določbe tretjega odstavka 19. člena pa se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ; če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; če ni bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona in če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. Navedeno določbo je upravni organ razlagal tako, da je v obravnavanem primeru, ko je bila gospodarska družba B. d.o.o. na pristojno upravno enoto napotena kot najboljši ponudnik s strani izvršilnega sodišča, v okviru tretjega odstavka 19. člena ZKZ treba preizkusiti le, ali so upoštevani pogoji glede prometa z zaščiteno kmetijo (1. alinea tretjega odstavka 19. člena), in ali bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo (4. alinea tretjega odstavka 19. člena).

13. Po presoji sodišča gre za pravilno razlago navedene določbe, o čemer se je Upravno sodišče RS v sodbi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010 že izreklo. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je namreč originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarno pravnega zakonika, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo (prvi, drugi in tretji odstavek 189. člena ZIZ), uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna. Ker te ovire ne obstoje, saj ne gre za delitev zaščitene kmetije, niti ne gre za delitev parcel zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo.

14. Na podlagi navedenega je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrniti, ker je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena ter izdana ob upoštevanju pravil postopka.

K II. točki izreka:

15. Zahtevek tožeče stranke in stranke z interesom v tem upravnem sporu za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.