Jedro

Pritožbeno sodišče na kršitev pravice do izjave in na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik pritožbene očitke zastaviti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati sklep o obstoju procesne kršitve, zgolj parafraziranje zakonskih določb ne zadošča. Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo je napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.

Noben zakon ne predpisuje, da bi sodišče moralo odločitev, da kolizijskega skrbnika ne postavi, sprejeti v obliki formalnega sklepa, zato sodišče prve stopnje s tem, ko o tem ni odločilo v izreku, ni storilo nobene kršitve postopka.

V skladu z zakonskimi in ustavnimi izhodišči so pravice in obveznosti obeh staršev v zvezi s preživljanjem otrok načeloma enak(ovredn)e, zato tudi pri preživljanju otrok(a) načeloma velja, da naj oba starša prispevata enako - bodisi v naravi bodisi v denarju bodisi mešano. Korektivi tega načela so dopustni in potrebni v primeru, ko: a) otrok preživi bistveno več časa z enim od staršev oziroma ima eden od staršev z otrokom bistveno več dela, skrbi oziroma stroškov; b) so dohodki staršev bistveno različni.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. alineji IV. točke izreka spremeni tako, da se v obeh alinejah letnica 2022 spremeni v letnico 2021.

II. V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba predlagateljice zavrneta in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1. Udeleženca postopka sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata skupnega sina A., starega 12 let. Stranki sta tekom postopka sklenili začasno sodno poravnavo o stikih, ki jih je sodišče prve stopnje nato urejalo tudi z začasnimi odredbami.

2. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se A. dodeli v varstvo in vzgojo obema staršema, pri čemer je njegovo stalno prebivališče na materinem naslovu (I. in II. točka izreka); uredilo je A. preživljanje časa z očetom med tednom, med vikendi in v času počitnic ter nadomeščanje v primeru bolezni (III. točka izreka); določilo je, da mora oče plačevati preživnino in sicer za čas od vložitve predloga 27. 10. 2020 do vključno aprila 2022 v znesku 300 EUR mesečno, od vključno maja 2022 do pravnomočnosti sklepa 200 EUR mesečno in od pravnomočnosti sklepa dalje 175 EUR mesečno (IV. točka izreka). Predlog predlagateljice za drugačen začasen potek stikov je zavrnilo (V. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi sam svoje stroške, stroške sodnih izvedenk pa krijeta vsak do polovice (VI. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

3. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

4. Predlagateljica navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob tem ne pojasni, kateri del odločitve sodišča prve stopnje izpodbija, zakaj je ta odločitev napačna in kako bi sodišče prve stopnje po njenem mnenju moralo odločiti. Zato pritožbeno sodišče pritožbe predlagateljice uvodoma ne bo povzemalo, temveč bo bistvene trditve njene pritožbe povzelo v nadaljevanju, ko bo nanje odgovarjalo.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija zgolj odločitev o preživnini (IV. točka izreka) in sicer le razloge o preživninskih zmožnostih zavezancev in o porazdelitvi preživninskega bremena. Med drugim navaja, da je sodišče pomotoma štelo, da nasprotni udeleženec preživnino za otroka plačuje šele od maja 2022, čeprav je med strankama nesporno, da znesek 100 EUR na račun preživnine nakazuje že od maja 2021. Napačno je ugotovilo, da predlagateljica razpolaga zgolj s 1.800 EUR mesečno in ni upoštevalo mesečne finančne podpore njene matere. Glede nasprotnega udeleženca je nepravilno ugotovilo, da mu po plačilu najemnine ostane 1.500 EUR mesečno, čeprav mu ostane slabih 1.400 EUR mesečno. Pri porazdelitvi preživninskega bremena prihaja sodišče samo s seboj v nasprotje, ko v 46. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ocenjuje, da bo A. z očetom preživel približno polovico časa, v 37. točki obrazložitve pa, da A. pri materi preživi več časa kot pri očetu. Očetu ni mogoče naložiti bremena, da bi ob zaposlitvi za polni delovni čas v prostem času z dodatnim delom zaslužil še eno povprečno plačo. Napačna je tudi ugotovitev, da nasprotni udeleženec za otroka v okviru izvrševanja skupnega starševstva krije samo polovico stroškov prehrane in bivanja.

6. Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni odgovoril. Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča - uvodno:

7. Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je delno utemeljena.

8. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato morajo biti v pritožbi očitane kršitve konkretizirane. Ker pritožbeno sodišče na kršitev pravice do izjave (ki jo nekajkrat omenja pritožba predlagateljice) in na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, mora pritožnik pritožbene očitke zastaviti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati sklep o obstoju procesne kršitve, zgolj parafraziranje zakonskih določb ne zadošča. Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo je napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.

Glede pritožbe predlagateljice:

9. Predlagateljičina pritožba tem kriterijem v večji meri ne zadosti, saj pretežno le opisuje različne dogodke (tudi take, ki so se zgodili več let v preteklosti) in izraža nestrinjanje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, ne da bi pojasnila, kateri del odločitve sodišča prve stopnje izpodbija, zakaj je ta odločitev napačna in kako bi po pritožničinem mnenju sodišče prve stopnje moralo pravilno odločiti. Takih pritožbenih navedb v večji meri sploh ni mogoče preizkusiti. Šele v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlagateljica navaja, da je vložila pritožbo le glede odločitve o stikih, glede višine preživnine pa ne (kljub tem navedbam je razvidno, da pritožba nasprotne udeleženke graja tudi preživnino).

10. Pritožba predlagateljice na več mestih navaja, da so določene ugotovitve sodišča prve stopnje protispisne, s čimer smiselno zatrjuje kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pa je zgrešeno, saj vse te pritožbene navedbe po vsebini pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja (kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju). Protispisnost (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je napaka tehnične narave, kadar je sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino listin, zapisnikov ali prepisov zvočnih posnetkov - torej, če je tem listinam pripisalo drugačno vsebino, kot pa iz njih dejansko izhaja. Če je sodišče sporne listine dokazno ocenilo, pa četudi napačno, to že pojmovno ne more biti protispisnost.

11. Neutemeljene so predlagateljičine navedbe v zadnjem odstavku na drugi strani pritožbe, da je sodišče napačno ugotovilo, da je predlagateljica na sina posesivno navezana, da ima s sinom odnos na ravni simbioze ter da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da pripombe predlagateljice, ki se nanašajo na nepravilno in nestrokovno uporabo koncepta starševskega odtujevanja, niso utemeljene, ker sodišče tega koncepta pri svoji odločitvi ni upoštevalo; ta navedba ni razumljiva, saj pritožba ne pojasni, kako bi moralo sodišče prve stopnje ta koncept upoštevati. Poleg tega sodišče prve stopnje nikjer ni izrecno zapisalo, da predlagateljica izvaja "starševsko odtujevanje," temveč je na podlagi strokovnih mnenj dve sodnih izvedenk ugotovilo, da odnos, ki ga ima predlagateljica z A. in ki vključuje zbujanje odpora in sovraštva do očeta pri A., ni ustrezen in je A. v škodo. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da ima A. do očeta odklonilen, zavračajoč in mestoma celo sovražen odnos, za kar pa nima nobenega konkretnega razloga. Ko je bil vprašan o tem, je omenjal nekatere dogodke, ko je bil še zelo majhen, pri čemer je uporabljal identične besede, kot jih je kasneje v razgovoru z izvedenko uporabljala mati (primerjaj 26. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), iz česar je mogoče sklepati, da je mati sina naučila, kako naj izvedenki odgovarja.

12. Pritožba v tem odstavku še navaja, da sodišče "vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj" ni ocenjevalo, kar pa je vsebinsko prazno, saj pritožnica ne konkretizira, katerih dokazov sodišče ni ocenilo, kaj naj bi iz teh dokazov izhajalo in do kakšnega zaključka bi moralo sodišče prve stopnje priti, ko bi te dokaze upoštevalo.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s tem, da sodišče prve stopnje A. ni postavilo kolizijskega skrbnika. Sodišče prve stopnje je lepo pojasnilo (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kdaj se otroku postavi kolizijski skrbnik, in poudarilo, da sodišče s postavitvijo zastopnika otroku v postopku staršem omeji pravico do uveljavljanja otrokove koristi (s čimer poseže tudi v ustavne pravice staršev), zato lahko skrbnika otroku postavi le, če starši naloge ne opravljajo dobro, česar pa sodišče v tem postopku ni zasledilo. Tudi teh jasnih in materialnopravno povsem pravilnih razlogov pritožba z ničemer konkretizirano ne izpodbija. Noben zakon ne predpisuje, da bi sodišče moralo odločitev, da kolizijskega skrbnika ne postavi, sprejeti v obliki formalnega sklepa, zato sodišče prve stopnje s tem, ko o tem ni odločilo v izreku, ni storilo nobene kršitve postopka, pri čemer pritožba tudi ne konkretizira, za katero "bistveno kršitev postopka" naj bi sploh šlo.

15.Enako velja za pritožbene očitke, da sodišče ni opravilo razgovora z A. Navržena teoretična izhodišča in navedbe o tem, kaj A. samostojno počne, se v ničemer ne soočijo s pravilnimi in jasnimi razlogi sodišča prve stopnje (primerjaj 2. odstavek 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj A. ni neposredno zaslišalo: ker je bil izpostavljen že dvema pregledoma izvedenk in razgovoru s strokovno delavko CSD in ker sodišče glede na izpovedbi staršev in mnenji dveh izvedenk tudi ne pričakuje, da bi A. izrazil pristno mnenje.

16.Nerazumljive so pritožbene navedbe v drugem odstavku na četrti strani pritožbe, da naj bi bile ugotovitve in izpovedbe izvedenke C. C. "presenetljive" in da je predlagateljica temu njenemu stališču ugovarjala; presenetljivost ni nikakršna zakonsko predvidena procesna kršitev, golo ponavljanje, da je predlagateljica ugotovitvam izvedenke nasprotovala, pa tudi ni konkretizirana pritožbena graja. Predlagateljica ne pove, kaj je bila vsebina njenega nasprotovanja izvedenkinim ugotovitvam in tudi ne zatrjuje konkretizirano, da sodišče prve stopnje teh njenih pomislekov in kritik (kot rečeno, ni jasno, kakšnih) ne bi ustrezno naslovilo. Zaključek izvedenke, da ravnanje matere, ki pri A. skuša ustvariti vtis, da je z očetom vse narobe in da je oče zgolj slab, otroku dolgoročno in objektivno škoduje, kar lahko pri A. povzroči resne vedenjske, psihične in čustvene težave, ni v logičnem nasprotju z navedbami predlagateljice (ki so sicer resnične), da je A. uspešen v šoli, pri baletu in pri različnih drugih aktivnostih. Splošno je znano, da aktivnost in uspešnost na različnih področjih ne izključuje možnosti, da bo imel tak otrok, mladostnik ali odrasla oseba vedenjske ali psihične motnje, ki jih je v svojem mnenju omenila izvedenka C. C. (prilagoditvene težave na spremembe v okolju; vedenjske težave; težave v razvoju spolne identitete; depresijo; obsesivno-kompulzivne motnje). Pritožba konkretizirano ne pojasni, kako bi bilo pri odločitvi treba upoštevati "dve odločilni dejstvi" (da je sodišče izdalo več začasnih odredb, s katerimi je spreminjalo in širilo stike, in obdobje začetka adolescence); ne pojasni, kakšne spremembe naj bi to prineslo, ki naj bi jih izvedenka po preteku dveh let morala zaznati, še manj pojasni, kakšen vpliv naj bi te domnevne spremembe imele na vsebino odločitve sodišča prve stopnje. Navedbe, da so zaradi širitve stikov nastale težave in da A. potrebuje strokovno pomoč, so zgolj navržene in se ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje, kje pravzaprav tičijo vzroki za A. težave (21., 22. ter 25. do 27. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

17.V zadnjem odstavku na četrti strani in v prvem odstavku na peti strani pritožbe predlagateljica izpodbija 24. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, katere zaključek je, da bo skupno starševstvo otroku v korist in da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. V zvezi s tem pritožba zgolj niza nekatera dejstva oziroma dogodke, ki naj bi se zgodili že pred leti (ko je A. hodil v vrtec oziroma leta 2019, sedaj pa je A. star 12 let), kar ne more omajati zaključkov sodišča prve stopnje, temelječih na ugotovitvah strokovnjakinj izvedenk, ki sta A. pregledali in mnenje napravili v bistveno poznejšem času. Ni jasno, katero odločitev izpodbija predlagateljica z navedbami, da ni res, da sta se z nasprotnim udeležencem dogovorila za zamenjavo šole.

18.V zadnjem odstavku na peti strani pritožbe predlagateljica obširno opisuje, kaj naj bi se dogajalo na posameznih stikih, s čimer, kot navaja v pritožbi, izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve. V navedeni točki je sodišče prve stopnje na kratko povzelo, kako so se stiki postopoma širili, kar zgolj ilustrativno služi lažji orientaciji v zadevi, niso pa to razlogi o odločilnih dejstvih. Tudi pritožba v tem delu konkretizirano ne pojasni, katero vsebinsko odločitev sodišča prve stopnje sploh napada.

19.V prvem odstavku na šesti strani pritožbe predlagateljica očita sodišču prve stopnje, da je napačen zaključek v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da predlagateljica podpira sinovo upiranje nasprotnemu udeležencu, pri čemer zgolj ponavlja navedbe s prve stopnje, ne sooči se pa z razlogi v 25. do 28. točki obrazložitve, kjer je sodišče prve stopnje natančno in z mnenji izvedenk podprto pojasnilo, katera konkretna materina ravnanja v odnosu do A. so napačna, destruktivna in dolgoročno škodljiva. Navedbe pritožbe, da je "dokazni postopek odkril druge razloge" dečkovega upiranja, so pavšalne in nekonkretizirane.

20.Predlagateljica v pritožbi nekajkrat omeni, da si je poiskala ustrezno pomoč, ki ji je pomagala, vendar pa ne pove, za kakšno strokovno pomoč naj bi sploh šlo: kateri strokovnjak, kakšne specialnosti jo je izvajal; kaj je obsegala; kdaj, kje in kako dolgo se je izvajala. Tudi nadaljnje pritožbene navedbe v drugem odstavku na šesti strani in prvem odstavku na sedmi strani, ki se deloma tičejo terapije na D., so brez vsebinske in smiselne povezave z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je terapija v omenjeni ustanovi obrodila določene sadove, da imata otrok in oče pri D. vzpostavljen spoštljiv in sodelovalen odnos in da ne opažajo otrokovega odpora do očeta. Predlagateljica v pritožbi zgolj ponavlja, da naj bi imela pomisleke glede D., ne da bi konkretizirano pojasnila, kakšne pomisleke naj bi imela in s čim jih je utemeljevala. Iz pritožbe je možno razbrati, da naj bi predlagateljica D. nasprotovala zgolj zato, ker je to ustanovo predlagal nasprotni udeleženec, kar pa ni nikakršen razumen argument za odklonitev sodelovanja. Sodišče prve stopnje je v 28. točki obrazložitve pojasnilo, da je vključitev v terapijo pri D. odredilo tudi na predlog CSD. Pritožba obširno navaja, kako naj bi potekalo dogovarjanje predlagateljice z D., o službenih poteh in urnikih (s čimer verjetno skuša prikazati, da se predlagateljica terapije oziroma srečanja na D. ni uspela udeležiti iz opravičljivih razlogov), kar pa pritožbenega sodišča ne prepriča. Dejstvo je, da je bila terapija pri D. za A. odrejena že s sklepom iz maja 2023, starša sta bila na vključitev v terapijo povabljena novembra 2023 (in oče se je je udeležil), izpodbijani sklep je bil izdan konec maja 2024, pritožba predlagateljice pa vložena v drugi polovici julija 2024. Tako je evidentno, da je predlagateljica imela več kot dovolj časa, da bi se udeležila terapije, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica sodelovanje z D. odklanja brez tehtnega razloga, povsem pravilen.

Glede preživnine (pritožbi obeh udeležencev):

21.Predlagateljica vsebinsko graja tudi odločitev o preživnini, četudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca navaja, da odločitve o preživnini s pritožbo ne izpodbija, vendar iz pritožbe slednje ni razvidno. Glede na vsebino pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje štelo, da predlagateljica izpodbija tudi odmero preživnine. Nasprotni udeleženec izpodbija zgolj odločitev o preživnini, in sicer le glede preživninskih zmožnosti obeh staršev in porazdelitve preživninskega bremena, medtem ko A. preživninskih potreb ne izpodbija.

22.Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje (32. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da določitev preživnine ni zgolj matematični obračun temveč gre za oceno, saj so tako pri potrebah preživninskega upravičenca kot pri dohodkih in nujnih stroških preživninskih zavezancev možna različna nihanja, zato preživnine, ki se določa za v naprej, torej v negotovi prihodnosti, nikoli ni mogoče določiti do centa natančno. Zato je za presojo pravilnosti odmere preživnine bolj kot določitev vsake posamezne postavke preživninskih potreb pomemben končni znesek preživnine. Zaključek sodišča prve stopnje (44. in 45. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) je, da znašajo A. mesečne preživninske potrebe približno 600 EUR, v kar pa niso vključeni stroški počitnic in letovanj, ki jih bosta starša krila v naturalijah. Takšna ocena preživninskih potreb 12-letnega dečka je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna in skladna s splošno znanimi dejstvi o cenah dobrin in storitev. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbo nasprotnega udeleženca, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v 46. točki, kjer je rekapituliralo plačevanje preživnine v preteklosti in v prihodnosti, deloma nejasna, vendar pa kljub temu ocenjuje, da je končna odmera preživnine glede na vsa ugotovljena in pritožbeno neizpodbijana oziroma neizpodbita (več o tem v nadaljevanju) dejstva pravilna.

23.Predlagateljica v pritožbi navaja, da je strošek prehrane, ki ga je priznalo sodišče prve stopnje (120 EUR), le polovico realnega stroška, da je biohrana zelo draga ter da strošek presega 220 EUR mesečno; ni jasno, ali je ta znesek mišljen zgolj za A. ali za celotno gospodinjstvo, prav tako ni jasno, ali gre pri tem zgolj za strošek biohrane ali pa za strošek vse hrane. Sodišče prve stopnje je v zvezi stroški prehrane ugotovilo (39. in 40. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je mati zatrjevala, da je strošek prehrane za A. 220 EUR mesečno, na naroku pa je izpovedala, da znašajo okoli 200 EUR; povedala je tudi, da A. v šoli ne je vedno kosila, ker mu pač ni v redu, in da zato vedno je doma. Da A. po prihodu iz šole doma ponovno kosi, je torej smiselno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Da odhaja popoldan na trening z malico in da večerja, ko se vrne domov, je nekaj povsem običajnega in ne odstopa od povprečnih, običajnih potreb 12-letnega dečka, zato ni mogoče zaključiti, da bi bila odmera tega stroška prenizka, ker sodišče prve stopnje teh okoliščin ni posebej izpostavilo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, ki je stroške za prehrano (brez prehrane v šoli) ovrednotilo na 120 EUR mesečno.

24.V preostalem delu je predlagateljičina graja odmere preživnine povsem pavšalna. Četudi je res, da mora sodišče po uradni dolžnosti določiti preživnino ob upoštevanju dohodkov in finančnih zmožnosti staršev ter potreb otroka, pa je po drugi strani tudi dolžnost stranke, da odločitev sodišča prve stopnje v pritožbi graja konkretizirano in podprto z dejstvi ter dokazi. Zgolj vsebinsko prazno ponavljanje, da je preživnina določena prenizko in da bi bil primeren mesečni prispevek nasprotnega udeleženca 350 EUR, ne dosega standarda obrazložene pritožbene graje, ki bi lahko privedel k uspehu v postopku.

25.Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da je sodišče prve stopnje po očitni pomoti ali napaki ugotovilo, da nasprotni udeleženec plačuje akontacijo 100 EUR preživnine šele od maja 2022, čeprav ta znesek plačuje že od maja 2021, kar je potrdila tudi predlagateljica v pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2023 (list. št. 449, hrbtna stran). Zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremenilo tako, da je v prvi in drugi alineji navedene točke letnico 2022 nadomestilo z letnico 2021 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

26.Sodišče prve stopnje ni spregledalo okoliščine, da mati (predlagateljica) poleg svoje plače, ki znaša cca 2.000 EUR mesečno, prejema tudi letni regres in vsakomesečno denarno podporo oziroma darilo svoje matere v višini 500 EUR, ki ga je tudi upoštevalo v maternih dohodkih. Preživninske zmožnosti matere je sodišče prve stopnje ocenilo na 1.800 EUR, pri čemer je iz 35. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je pri tem upoštevalo navedbe predlagateljice (ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija), da ji po plačilu obveznosti in mesečnih stroškov za bivanje in hrano ostane še približno 1.300 EUR; ko se temu prišteje denarno darilo 500 EUR mesečno, je izračun, da ima mati za preživljanje na voljo vsaj 1.800 EUR mesečno, povsem pravilen.

27.Neutemeljena je pritožbena graja, da nasprotnemu udeležencu po plačilu najemnine ostane slabih 1.400 EUR mesečno in ne 1.500 EUR mesečno, kot naj bi napačno zaključilo sodišče prve stopnje. V 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da po plačilu najemnine nasprotnemu udeležencu ostane "okoli 1.400 do 1.500 EUR," kar je nedvomno pravilno.

28.Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da bi oče moral poleg svoje zaposlitve za polni delovni čas v prostem času z dodatnim delom zaslužiti še eno povprečno plačo, temveč je le omenilo (ni šlo za odločilno dejstvo), da je bil v preteklosti tega sposoben, zato so obširne navedbe v zvezi s tem (četrta in pretežni del pete strani pritožbe) neutemeljene.

29.V zvezi s porazdelitvijo preživninskega bremena pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so v skladu z zakonskimi in ustavnimi izhodišči pravice in obveznosti obeh staršev v zvezi s preživljanjem otrok načeloma enak(ovredn)e, zato tudi pri preživljanju otrok(a) načeloma velja, da naj oba starša prispevata enako - bodisi v naravi bodisi v denarju bodisi mešano. Korektivi tega načela so dopustni in potrebni v primeru, ko: a) otrok preživi bistveno več časa z enim od staršev oziroma ima eden od staršev z otrokom bistveno več dela, skrbi oziroma stroškov; b) so dohodki staršev bistveno različni.

30.V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so dohodki obeh staršev primerljivi. Četudi nasprotni udeleženec plačuje najemnino, predlagateljica pa ne in ima torej nasprotni udeleženec z zadovoljevanjem osnovnih življenjskih potreb že v izhodišču večje stroške, pa ni mogoče spregledati, da imata oba starša (rahlo) nadpovprečne dohodke in da sta dolžna oba skupaj preživljati le enega otroka, za katerega je sodišče prve stopnje realne preživninske potrebe ocenilo na znesek 600 EUR in to breme razdelilo po enakih delih med oba starša (torej 300 EUR na enega). Ob upoštevanju razpoložljivih dohodkov tako očeta kot matere in tudi z upoštevanjem stroškov za stanovanje oziroma najemnino obema staršema ostane zadosti razpoložljivega dohodka (predlagateljici cca 1.800 EUR in nasprotnemu udeležencu cca 1.400 EUR), zato sodišču prve stopnje ni bilo treba posegati v zakonsko domnevo, da sta za preživljanje otroka (katerega skupne preživninske potrebe znašajo 600 EUR) oba starša dolžna prispevati po enakih delih.

31.Ne drži, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ker da sodišče prve stopnje ni natančno obrazložilo, koliko časa preživi A. pri katerem od staršev. Iz povzetka dosedanjega poteka stikov (4. do 6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) je brez težav mogoče izračunati, da je v obdobju od začasne sodne poravnave leta 2021 do maja 2023 oče imel stike enkrat tedensko po 2 uri in poleg tega še enkrat mesečno po 2 uri, skupaj torej cca 10 ur mesečno; od 8. 5. 2023 je bilo stikov približno 42 ur mesečno; od 8. 11. 2023, ko je bila uvedena nočitev dvakrat mesečno, je bilo stikov skupno manj kot 3 dni in pol - kar nikakor ni četrtina meseca, kot navaja pritožba. Z izpodbijanim sklepom se je obseg stikov razširil (primerjaj III. točko izreka) tako, da A. preživi z očetom vsako sredo po 4 ure, poleg tega pa še: a) vsak drugi vikend od petka po šoli do ponedeljka zjutraj, b) vsak drugi torek popoldan (4 ure) in c) vsako drugo sredo A. pri očetu ni le do 19. ure, temveč prespi do četrtka zjutraj; skupno bo tako A. z očetom preživel mesečno cca 7 dni in pol, čas počitnic pa je razdeljen približno na polovico. Tudi če bi izvzeli čas, ko je A. v šoli (v šolskih mesecih povprečno cca 6 ur - od 8.00 do 14.00, pet dni na teden), zgornji grobi izračun pokaže, da pretežni del časa A. preživi pri materi.

32.Iz konteksta iztrgano je citiranje posameznih delov 37. in 46. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki naj bi bila v medsebojnem nasprotju; zaključek v 37. točki, da A. (v sedanjiku) preživi pri materi več časa, je nedvomno pravilen (glej prejšnji dostavek); v 46. točki obrazložitve pa je sodišče prve stopnje (v prihodnjiku) zapisalo, da bo A. z očetom preživljal več časa in da bo (v prihodnosti, ko se bodo stiki morda še širili) preživel z očetom približno polovico časa.

33.Sodišče druge stopnje se načeloma strinja s pritožbenimi navedbami, da bo odslej, ko bo A. več časa preživljal z očetom, slednji poleg dela stroškov za prehrano in bivanje kril tudi del njegovih stroškov za kozmetiko, osebno higieno, razvedrilo itd. in da je tudi utemeljeno njegovo pričakovanje, da bo lahko kot enakopravni starš sina sam vodil v trgovine ter mu kupoval oblačila, obutev in druge stvari. Kljub temu pa odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec od pravnomočnosti sklepa dalje za A. preživljanje plačuje še 175 EUR mesečno, ni napačna; A. tudi ob upoštevanju določitve preživljanja časa v izpodbijanem sklepu objektivno več časa preživi pri materi kot pri očetu, torej ima mati več stroškov z njim. Mati tudi plačuje nekatere račune oziroma storitve, ki niso zanemarljiv strošek (npr. šolske potrebščine, šolske položnice in balet), za katere nasprotni udeleženec niti ne trdi, da bi jih kupoval oziroma plačeval sam. Upoštevaje vse te okoliščine je odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan nasprotni udeleženec za preživljanje prispevati tudi v denarju v prisojenem znesku, materialnopravno pravilna.

Sklepno in stroški:

34.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje - razen glede leta, od katerega nasprotni udeleženec plačuje akontacijo preživnine - pravilna. Ker v nespremenjenem delu tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo predlagateljice v celoti, pritožbo nasprotnega udeleženca pa v pretežnem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

35.Predlagateljica pritožbenih stroškov ni preglasila, priglasila pa je stroške odgovora na pritožbo; nasprotni udeleženec je priglasil pritožbene stroške, vendar je s pritožbo uspel le v razmeroma majhnem delu, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Predlagateljica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve.

-------------------------------

1Povzeto po sklepu VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024.

2Kar je materialnopravno pravilno: glej sklep VSRS II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024 (12. točka obrazložitve) in sodbo II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2016.

3Po podatkih Statističnega urada RS < https://www.stat.si/StatWeb/sl/news/Index/12984 > je maja 2024 povprečna neto plača v RS znašala malo manj kot 1.500 EUR.

4Za potrebe okvirne ocene pritožbeno sodišče šteje, da se vikend stik začne v petek okoli 14. ure in konča v ponedeljek okoli 8. ure zjutraj. Do 8. ure zjutraj traja tudi stik s spanjem s srede na četrtek.