Jedro

Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne razpolaga. Višina trimesečnega prometa na transakcijskem računu tožeče stranke sama zase ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala. Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj (pravne osebe), v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena (in da zato ni podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba začasnega predsednika Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 249/2012 z dne 6. 7. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke z dne 29. 5. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za založitev predujma v stečajnem postopku.

Iz obrazložitve sledi ugotovitev, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso izpolnjeni. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa načelo enakega obravnavanja upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. Glede na izjavo zakonitega zastopnika stranke tožeča stranka nima premoženja. V tovrstnih primerih stečajna masa ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Čim pa je tako, zakonski namen stečajnega postopka ni realiziran in ga je zato nerazumno začeti.

Iz predložene kontne kartice prometa tožeče stranke in predloženih izpisov iz TRR za zadnje tri mesece pa tožena stranka dodatno ugotavlja, da je imela tožeča stranka v obdobju od 1. 3. 2012 do 31. 5. 2012 promet v skupnem znesku 6.509,44 EUR, to pa so sredstva, ki zadoščajo za založitev predujma.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožeči stranki prizna pravica do BPP in se njeni prošnji ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. Pri tožeči stranki so izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo stečajnega postopka in temu dejstvu tožena stranka niti ne oporeka. Ko nastopi položaj, v katerem so izpolnjeni pogoji za insolvenčni postopek, je uprava družbe po določbah ZFPPIPP dolžna podati predlog za uvedbo takega postopka. Da se morajo v stečajnem postopku upniki obravnavati enakovredno, drži. Vendar pa je v stečajnem postopku potrebno tudi poplačati dolgove, izterjati terjatve, likvidirati premoženje, prekiniti vse pogodbe in „ugasniti družbo“. Njegov namen in tudi njegov končni rezultat je prenehanje gospodarske družbe, nad katero se vodi stečajni postopek, torej prenehanje stečajnega dolžnika. Zato je navedba tožene stranke, da je stečaj nerazumen in da namen stečajnega postopka ne bi bil dosežen, tožeči stranki nerazumljiva. Zaradi prezadolženosti, nelikvidnosti in ker ne posluje, mora tožeča stranka prenehati, kar je možno edino v stečajnem postopku. Ker nima sredstev za plačilo predujma za uvedbo stečajnega postopka, je dodelitev brezplačne pravne pomoči nujna. Brez tega namreč ne more prenehati, kar je v popolnem nasprotju z določili ZFPPIPP.

V zvezi z ugotovljenim skupnim prometom v znesku 6.509,44 EUR pa tožena stranka očitno spregleda, da je TRR tožeče stranke blokiran in da s sredstvi ne more razpolagati. Blokiran je za zelo visoke zneske in tožeča stranka nima niti teoretičnih možnosti zbrati sredstva za založitev predujma.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka je kot dolžnik upravičena vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Spora pa tudi ni, da mora kot predlagatelj založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je predlagatelj - pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma, upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po navedeni določbi pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma ne razpolaga. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovitev, da bi pogoj iz šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP ne bil izpolnjen. Višina trimesečnega prometa na TRR tožeče stranke pa po presoji sodišča sama zase tudi ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala.

Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj, v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena. S stališčem bi se bilo namreč mogoče strinjati le, kolikor bi bil stečaj družbe pogojen z obstojem premoženja in s tem z možnostjo oblikovanja stečajne mase. V nasprotju s tem ZFPPIPP možnost, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali da ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, predvideva in ureja končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (378. člen). Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik tudi v tem primeru po uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra (377. člen v zvezi s tretjim odstavkom 378. člena ZFPPIPP).

Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za BPP, da v zadevi, skladno s pravnim mnenjem te sodbe, ponovno odloči. O stroških postopka je odločilo skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in tožniku, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu, priznalo stroške v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV. Tožnik je plačila sodnih taks v zadevi oproščen na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena ZST-1).

V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.