Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Tožnik je v dokaz svojih trditev predlagal vpogled v listine in svoje zaslišanje. Zaslišanja vseh prič je predlagala toženka v potrditev svojih trditev. Ker so bile trditve o dejstvih zatrjevanih s strani toženke dokazane že z listinami, vse priče pa predlagane v potrditev teh dejstev, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem prič upravičeno zavrnilo. Tožnik tudi ne pove, kaj drugega bi izpovedal, kot je že zatrjeval, zato tudi neizvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je sicer sodišče prve stopnje njegovo trditveno podlago v celoti upoštevalo in tudi če bi tožnik izpovedal to, kar je trdil, to ne bi moglo spremeniti odločitve.
I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.
II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v višini 1.088,85 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil znesek 12.000,00 EUR prejet na račun dednega deleža. Neobičajno bi bilo, da bi se stranki postopka že pet let pred smrtjo matere dogovarjali o nekem (manjšem) znesku, ki bi šel na račun dednega deleža, ob tem, da je vrednost zapuščine znašala 70.000,00 EUR. Ob neznanih bodočih dejstvih tožnik ne bi prevzel rizika, da bi nekoga izplačeval na račun dednega deleža, če se vnaprej ni vedelo, kako se bo dedovalo. Tožnik je sestri (toženki) denar posodil. Ni ga vrnila niti še do smrti matere, zato sta se poskušala glede tega dogovoriti tekom zapuščinskega postopka, a do dogovora ni prišlo. To je razvidno iz priloženih listin, na to pa kaže tudi dejstvo, da je bila vrednost zapuščine 70.000,00 EUR, polovica je predstavljala 35.000,00 EUR in prav toliko je tožnik tudi izplačal toženki in ta terjatev ni bila zmanjšana še za dodatnih 12.000,00 EUR. Iz vloge toženke z dne 25. 1. 2011 v zapuščinskem postopku, je razvidno, da je ta zahtevala, da se v dogovoru izrecno zapiše, da je prosta vrnitve 12.000,00 EUR, kar potrjuje, da se je zavedala, da je dolžna znesek vrniti in je to želela izpeljati skozi dedni dogovor. To pa potrjuje, da ji denarja tožnik ni izročil na račun dednega deleža. Poleg tega v dednem dogovoru, kljub njeni izrecni zahtevi, znesek 12.000,00 EUR ni bil naveden, iz česar sledi, da se ta terjatev ni upoštevala pri sklenitvi dednega dogovora. Ugotovitve sodišča so zaradi navedenega v nasprotju z vsebino listin, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Nepopolno je ugotovilo tudi dejansko stanje, saj bi moralo za razjasnitev navedenih okoliščin, izvesti dokaze z zaslišanjem predlaganih prič in strank, česar pa ni storilo. V posledici je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, s tem pa je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Tožnik je v dokaz svojih trditev predlagal vpogled v listine in svoje zaslišanje. Zaslišanja vseh prič je predlagala toženka, v potrditev svojih trditev(1). Ker so bile trditve o dejstvih zatrjevanih s strani toženke dokazane že z listinami, vse priče pa predlagane v potrditev teh dejstev, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem prič upravičeno zavrnilo(2). Tožnik tudi ne pove, kaj drugega bi izpovedal, kot je že zatrjeval, zato tudi neizvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je sicer sodišče prve stopnje njegovo trditveno podlago v celoti upoštevalo in tudi če bi tožnik izpovedal to kar je trdil, to ne bi moglo spremeniti odločitve.
6. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). O odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Sodišče prve stopnje je vsebino listin korektno povzelo, pritožbene trditve, da jih je napačno ocenilo, pa pomenijo grajo dokazne ocene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta skladna z določbo 8. člena ZPP, je dovolj vestna, skrbna in analitično sintetična, pa tudi vsebinsko prepričljiva in življenjska, da jo pritožbeno sodišče sprejema.
7. Tudi če je znesek 12.000,00 EUR prvotno predstavljal posojilo dano toženki, je tožnik sam v vlogi v zapuščinskem postopku z dne 23. 10. 2010 (priloga B2) predlagal, naj se ta znesek šteje kot (delno) izplačilo dednega deleža toženke, zato je navedba sodišča prve stopnje, da gre za znesek, dan na račun njenega dednega deleža, povsem utemeljena. Pravilen je tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo vračilo tega zneska v dednem dogovoru upoštevano. Kot izhaja iz predloženih listin iz zapuščinskega postopka po materi obeh pravdnih strank, je toženka na račun doplačila dednega deleža zahtevala od sodediča plačilo 40.000,00 EUR. V dopisu z dne 23. 12. 2010 se tožnik takšnemu izplačilu protivi in zahteva, naj se zniža za znesek (nevrnjenega posojila) 12.000,00 EUR(3), ki naj se sicer šteje kot toženki že izplačani del dednega deleža in je bil toženki pripravljen izplačati še 23.081,22 EUR. Toženka je v dopisu z dne 25. 1. 2011 (priloga A2) vztrajala pri doplačilu dednega deleža v višini 40.000,00 EUR, ob izrecni navedbi, da je ta znesek postavljen ob upoštevanju dolžnosti vrnitve sodediču 12.000,00 EUR(4), ocenila vrednost spornega dela zapuščine na 150.000,00 EUR, svoj zahtevek, upoštevaje navedeno vrednost, pa kot zelo korekten. Sledil je sporazumni predlog obeh dedičev z dne 6. 10. 2011 za sklenitev dednega dogovora (list. št. 22), v katerem sta se, med drugim, sporazumno dogovorila za izplačilo 35.00,00 EUR na račun dopolnitve dednega deleža toženke in tudi zapisala, da sta s tem dednim dogovorom dokončno uredila vsa medsebojna razmerja iz naslova dedovanja po pokojni materi in da drug do drugega nimata nobenega zahtevka več.
8. Na podlagi navedenega, ob upoštevanju izjave samega tožnika naj se 12.000,00 EUR šteje kot (delno) izplačilo dednega deleža toženke, je sodišče prve stopnje življenjsko in prepričljivo zaključilo, da sta pravdni stranki znesek izplačila 35.000,00 EUR določili ob upoštevanju zneska 12.000,00 EUR na način kot je to predlagala toženka(5), zato za njegovo ponovno uveljavljanje tožnik nima pravne podlage in je tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnilo.
9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka za tožnika temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženko pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.
Op. št. (1): Izjava tožnika na naroku za glavno obravnavo 23. 6. 2015, da se strinja, da sodišče zasliši kot pričo odvetnico M. B., ne pomeni pravno relevantnega dokaznega predloga.
Op. št. (2): Saj bi šlo za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
Op. št. (3): in za pogrebne stroške ter stroške oskrbe matere v domu starejših občanov.
Op. št. (4): In je torej terjatev sodediča v višini 12.000,00 EUR pobotala s svojo terjatvijo v višini 52.000,00 EUR.
Op. št. (5): Ne glede na to, da v dednem dogovoru ni izrecnega zapisa, da je dedinja „prosta vrnitve 12.000,00 EUR“, je pa v njem zapis, da sta dediča z njim dokončno uredila vsa medsebojna razmerja iz naslova dedovanja po pokojni materi (znesek 12.000,00 EUR pa je sam pritožnik označil kot izplačilo dednega deleža sodedinji).