Jedro

ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlagateljici stečajnega postopka naložilo, da mora založiti predujem za kritje stroškov za začetek stečajnega postopka v znesku 300.000,00 SIT. Zoper sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila. Navedela je, da je znesek zahtevanega predujma previsok. Pri tem so zmotni razlogi sodišča prve stopnje, da mora predlagatelj kriti tudi stroške, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka. Pri tem sodišče prve stopnje niti ni ocenilo dokumentacije, ki jo je predolžila predlagateljica in iz katere je mogoče zaključiti, da dolžnik nima sredstev. Zato so edini stroški, ki bodo nastali v tem postopku, stroški objave oklica v Uradnem listu RS. Pritožba je utemeljena. ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka. Ti stroški so lahko različni od primera do primera, zato je zmotno pritožbeno stališče, da so to lahko le stroški objave oklicov v Uradnem listu RS. Ob tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni predvidelo opredeljeno, kateri stroški bodo nastali do začetka stečaja, niti ali bodo potrebni. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem pa je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Sodišče prve stopnje je sicer izhajalo iz predpostavke, da pri dolžniku ni dovolj sredstev, ki bi zadostovali za pokritje stroškov, ki bodo nastali po začetku stečajnega postopka. Takšno izhodišče pa je zmotno, saj načeloma v takšnem primeru stroški začetne faze stečaja niti ne bodo potrebni, glede na določbo 1. odst. 99. člena ZPPSL. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZPPSL). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku predvideti in določiti kakšni stroški bodo nastali do začetka stečajnega postopka in v okviru teh stroškov naložiti predlagateljici založitev predujma. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da bodo morebitni stroški v zvezi z ugotavljanjem obsega dolžnikovega premoženja, ki bo prišlo v stečajno maso nastali šele takrat, ko sodišče tega dejstva samo ne bo uspelo ugotoviti v zadostni meri. Zato bo moralo sodišče najprej oceniti listine in podatke, ki jih je ponudila predlagateljica. Potrebne podatke pa bo lahko tudi pridobilo v okviru določb 96. člena ZPPSL.