Jedro

Ker je toženec vložil pritožbo dva dni po izteku pritožbenega roka, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je priznalo veljavnost sodbe Občinskega sodišča v Bihaču, Bosna in Hercegovina, z dne 27.6.2000 pod opr. št. P 420/99, in njeno izvršljivost za prisojene preživninske obroke za mladoletno hčerko pravdnih strank A. B.. Ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu o priznanju te sodne odločbe je zavrnilo, njegovo pritožbo proti sklepu o zavrnitvi ugovora pa zaradi izteka pritožbenega roka zavrglo kot prepozno.

Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi proti sklepu o zavrženju pritožbe vsebinsko vztraja pri svojem ugovoru, ker je po njegovi oceni bistveno, da dvomi v svoje očetovstvo in bo tožbo za izpodbijanje očetovstva vložil v najkrajšem možnem času ob naslednjem potovanju v Bosno in Hercegovino. Zato prosi za mirovanje postopka do ugotovitve, ali je res otrokov oče. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V sedanji fazi postopka lahko pritožbeno sodišče preverja le pravilnost in zakonitost odločbe o zavrženju pritožbe proti sklepu o zavrnitvi ugovora proti sklepu o priznanju tuje sodne odločbe. To pomeni, da ne more preizkušati niti utemeljenosti pritožbe proti sklepu o zavrnitvi ugovora niti utemeljenosti samega ugovora.

Nasprotni udeleženec v sedanji pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, kdaj je prejel sklep o zavrnitvi ugovora in kdaj je vložil pritožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedene ugotovitve tudi skladne z listinami v spisu. Nasprotni udeleženec je sklep prejel 22.3.2005, pritožbo pa je vložil neposredno na sodišču 8.4.2005. Pravila postopka za priznanje tuje sodne odločbe so določena v Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99: ZMZPP), ki med drugim v petem odstavku 109. člena določa stvarno pristojnost vrhovnega sodišča za odločanje o pritožbi, in ki v 111. členu glede v tem zakonu neurejenih postopkovnih določb napotuje na smiselno uporabo Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami; ZNP), ta pa v 37. členu na smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 69/05; ZPP). Pritožbeni rok petnajstih dni iz tretjega odstavka 31. člena ZNP je v tej zadevi začel teči naslednji dan po vročitvi (drugi odstavek 111. člena ZPP), torej 23.3.2005, iztekel pa se je petnajsti dan, torej v sredo 6.4.2005. Nasprotni udeleženec bi tega dne še lahko vložil pravočasno pritožbo tako, da bi jo vložil neposredno na sodišču ali oddal priporočeno na pošto (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Ker je pritožbo vložil 8.4.2005, jo je vložil dva dni po izteku pritožbenega roka. Zato je izpodbijana odločba o zavrženju njegove pritožbe pravilna. Glede na pritožbeni predlog nasprotnega udeleženca vrhovno sodišče še pojasnjuje, da po izrecni določbi 27. člena ZNP v nepravdnem postopku, v katerega sodi tudi postopek za priznanje tuje sodne odločbe, ni mirovanja postopka.

Iz navedenih razlogov in ker v postopku tudi ni prišlo do uradno upoštevanih procesnih kršitev (350. člen ZPP), je vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.