Jedro

Eden od ukrepov za varstvo koristi otroka je tudi začasna odredba, katere izdajo je predlagala nasprotna udeleženka. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Po citiranem določilu in po določilu 106. člena ZNP-1 lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

Pravica do stikov ni le pravica staršev, ampak predvsem pravica otrok, da imajo redne stike z obema staršema, v obravnavanem primeru tudi z odsotnim staršem, še posebej zato, ker so ti stiki že sicer okrnjeni zaradi življenja predlagatelja v tujini in konfliktnega odnosa predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki se nista sposobna dogovarjati in delovati v korist otrok.

V obravnavanem primeru ne gre za to, da brez stikov predlagatelju ne bi nastala nikakršna škoda, temveč za to, da je zaradi odsotnosti stikov ogrožen dolgoročen zdrav razvoj otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da oče ni vzpostavil rednih in kontinuiranih stikov in da so se težave vedno pojavile zaradi njegovih nepojasnjenih izostankov s stikov, ne da bi o tem obvestil mater otrok ter zaradi zamud in očetove nesposobnosti skrbeti za oba otroka hkrati. Za deklice je režim stikov predstavljal stres zaradi preutrujenosti in ker očeta pred tem dalj časa nista videli. Stiki z otrokoma ne potekajo kot so bili dogovorjeni in kasneje po uradni dolžnosti določeni s strani sodišča. Mati je CSD obvestila o težavah pri stikih. Oče je deklici klical na materin telefon in takoj po vzpostavitvi zveze zvezo prekinil, materi pa je poslal sporočila z žaljivo vsebino. Tako obnašanje deklicama ni v korist. Tvorni in kontinuirani stiki deklic z očetom so nujni in jih je oče dolžan izvajati, pri tem pa opuščati izvedbo vseh konstruktov na račun matere deklic. Sodišče pa je dolžno po uradni dolžnosti stike urediti tako, da se zaščiti korist obeh otrok in preveri, če je oče takega odnosa sploh zmožen. Sodišče ne bi smelo spregledati vzorca obnašanja očeta. Izdaja začasne odredbe je nujna zaradi preprečitve nadaljnje uporabe sile zoper dekleti in njuno mater. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj pravih razlogov v obrazložitvi ni podalo. Poleg tega po določbah ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi tožnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Očetu z izdajo začasne odredbe ne bi nastala nikakršna škoda. Stike z otrokoma je namreč dolžan vzpostaviti, izvajati in vzdrževati. Oče vse doslej deklet ni niti enkrat poklical, ne poslal pisma, voščila ali česa drugega. Do 10. 3. 2020 bi moral oče napovedati svoj obisk, pa je stik, tudi elektronski popolnoma opustil. Navedeno kaže, da se oče ne drži nobenega dogovora, če ga je sploh mogoče doseči. Tožena stranka je na to sodišče ves čas opozarjala, zadeve pa se samo še slabšajo. Trenutno oče stikov znova ne izvaja. Stiki, kot so trenutno določeni, pa na otroka škodljivo vplivajo.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno odločilna dejstva ter pravilno uporabilo določilo 157. člena Družinskega zakona (DZ) po katerem sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka. Eden od ukrepov za varstvo koristi otroka je tudi začasna odredba, katere izdajo je predlagala nasprotna udeleženka. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Po citiranem določilu in po določilu 106. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo smoter začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, ki je v tem, da se začasno do dokončne odločitve v sporu razmere med starši in otroki (v obravnavanem primeru stiki) uredijo tako, da bo zagotovljena otrokova korist. Pravilno je upoštevalo tudi, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku nastala nesorazmerna težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče lahko izda začasno odredbo samo, če ugotovi, da so podani taki razlogi, ki govorijo o ogroženosti otroka in narekujejo takojšen poseg v obstoječ način izvajanja stikov.

7. Stiki med deklicama in očetom so bili urejeni z začasno odredbo, ki jo je v tej zadevi izdalo Višje sodišče v Ljubljani IV Cp 2400/2019 dne 29. 1. 2020 in s katero je odločilo, da stiki med dekleti in očetom potekajo vsaj petkrat mesečno v času, ko se oče nahaja v Sloveniji, ko pa se oče nahaja v Nemčiji, potekajo stiki v okviru video pogovorov preko internetnega telekomunikacijskega omrežja ob sredah, s pričetkom ob 17.30 uri in ob sobotah s pričetkom ob 9.00 uri, vsakič pa trajajo 30 minut, pri čemer je predlagatelj dolžan na začetku vsakega stika poklicati mater deklic, ki jima je nato dolžna omogočiti stike s predlagateljem.

8. Tako določeni stiki so se izvedli v tednu od 24. 2. 2020 do 28. 2. 2020, 16. 3. 2020 pa je nasprotna udeleženka predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi se spremenili stiki, ki jih je določilo Višje sodišče s sklepom 29. 1. 2020, tako, da bi potekali telefonski stiki vsako nedeljo ob 10.00 uri in bi trajali 10 minut, po prenehanju odredbe o razglasitvi nalezljive bolezni SARS Cov-2 na območju Republike Slovenije pa vsak drugi vikend od sobote od 10.00 ure do 12.00 ure in v nedeljo od 15.00 do 17.00 ure. Spremembo stikov je utemeljevala s preutrujenostjo deklet po stikih, s stresnim odzivom na stike, kar naj bi se manifestiralo v akutnem atopičnem dermatitisu in z izrednimi razmerami nastalimi zaradi nastajanj okužb z virusom COVID - 19. Zatrjevala je tudi, da s predlaganim ukrepom predlagatelju ne bo nastala nikakršna škoda, saj doslej stikov ni izvajal redno in je pred stiki v februarju deklici zadnjič videl novembra 2019. 9. Odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, temelji na ugotovitvi, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bili deklici zaradi stikov z nasprotnim udeležencem tako ogroženi, da bi bilo treba občutno poseči v predlagateljevo starševsko skrb s dodatno omejitvijo njegove pravice do stikov z deklicama oziroma poseči v stike določene s sklepom Višjega sodišča dne 29. 1. 2020. 10. Pravica do stikov ni le pravica staršev, ampak predvsem pravica otrok, da imajo redne stike z obema staršema, v obravnavanem primeru tudi z odsotnim staršem, še posebej zato, ker so ti stiki že sicer okrnjeni zaradi življenja predlagatelja v tujini in konfliktnega odnosa predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki se nista sposobna dogovarjati in delovati v korist otrok.

11. Sodišče je zato po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo in uredilo stike med dekletoma in očetom. Odločba je bila izdana nedavno, in sicer konec januarja 2020, stiki pa so se izvajali le v mesecu februarju. Od takrat dalje stiki po navedbah nasprotne udeleženke niso več potekali. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ne gre za to, da brez stikov predlagatelju ne bi nastala nikakršna škoda, kar nasprotna udeleženka ponovno zatrjuje v pritožbi, saj je zaradi odsotnosti stikov ogrožen dolgoročen zdrav razvoj otrok.

12. V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera in v tej fazi postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazano, da bi bili deklici tako ogroženi in da bi bilo treba poseči v predlagateljevo starševsko skrb tako, da se spremeni režim stikov, določen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani 29. 1. 2020 in vse stike še dodatno omeji.

13. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo 3. 4. 2020, ko so v Sloveniji in tudi drugje po Evropi vladale izredne razmere zaradi pandemije virusa COVID -19, ko so bila onemogočena potovanja in prehajanje državnih mej. Predlagatelju zato ni moč očitati, če ni mogel potovati iz Nemčije v Slovenijo. Kot je izpostavilo že prvostopenjsko sodišče je zato toliko bolj pomembno, da oba udeleženca postopka poskrbita za izvedbo video stikov. To ni le naloga predlagatelja, pač pa tudi nasprotne udeleženke, saj bodo taki stiki lahko potekali le z njenim sodelovanjem. Za nespoštovanje začasnih odredb je (že) zagrožena denarna kazen. Vsako nasilje v družini pa je prepovedano (3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini; ZPND). Če so predlagateljica ali otroci žrtev nasilja v družini, je treba sprožiti in izvesti postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtev. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, bo izvajanje stikov spremljalo in v primeru, če bi ugotovilo, da sta dekleti izpostavljeni neprimernemu odnosu staršev do otrok, tudi posredovalo.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.