Jedro

Prosilec v vlogi ni navedel, za katero obliko brezplačne pravne pomoči zaproša in kljub temu, da drugi odstavek 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za brezplačno pravno pomoč med vsemi tam naštetimi podatki, kot so osebno ime, davčna številka, naslov bivališča, podatki o zadevi, vsebovati tudi navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Iz navedenega odstavka izhaja, da so podatki, ki jih mora vsebovati prošnja, našteti taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da so obvezni del prošnje oz. vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I R 1513/2019. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec 8. 6. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z zgoraj navedenim pravdnim postopkom, ki ga mora dopolniti tako, da dopolni tožbo na način, da predloži potrdilo o neuspelem predhodnem mirnem poskusu reševanja spora.

2. Po oceni Organa za BPP je prosilčeva prošnja preuranjena, saj iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani I R 1513/2019 z dne 8. 5. 2020 izhaja, da prosilec niti v postavljenem roku 15 dni, ki je potekel. 19. 6. 2020 pravdnemu sodišču ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, zaradi česar procesna predpostavka za pravdni postopek proti državi ali državnemu organu ni izpolnjena. Prosilec prav tako v prošnji ni navedel in tudi ni izkazal okoliščin morebitnega neuspelega poskusa mirne rešitve spora po predhodnem postopku, zaradi česar je Organ za BPP menil, da je njegova prošnja za BPP preuranjena, saj bi prosilec lahko pravdno zadevo rešil na miren način v predhodnem postopku in je zaradi navedenega prošnjo prosilca zavrnil. 3. Tožnik vlaga tožbo, ker se z izpodbijano odločbo ne strinja, saj meni, da njegova prošnja ni bila preuranjena, ker se BPP lahko dodeli tudi takrat, ko se formalni sodni postopek še ni začel, zaradi česar bi mu po njegovi oceni tožena stranka morala tožniku dodeliti BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ali v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku mirne rešitve spora pred Državnim odvetništvom. Tožnik je nadalje navedel, da predloga za poskus mirne rešitve spora ali morebitnega neuspelega predloga ni mogel predložiti, saj predloga sploh še ni vložil. 4. Tožnik nadalje izpostavlja, da je presojo dodelitve oblike BPP izrecno prepustil pristojnemu organu za BPP, kar po njegovi oceni pomeni, da bi moral pristojni organ za BPP presojati tudi o obliki BPP in mu določiti BPP za pravno svetovanje, na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, česar pa organ ni storil, zaradi česar vlaga tožbo in predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala odgovor na tožbo skupaj z upravnim spisom.

6. V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 86. člena ZBPP). Tožena stranka še pripominja, da kolikor bi si tožeča stranka prizadevala za pridobitev BPP v obliki pravnega svetovanja, na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, bi to, v izogib presoje vsebinskih pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, v prošnji tudi navedla. Tožeča stranka se je po navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo v predmetni zadevi po lastni volji odločila, da zaprosi za dodelitev BPP v zvezi s pravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani v primerni obliki, ki naj jo določi sodišče, kot izhaja iz obrazca št. 1 z dne 4. 6. 2020 in je tudi presojo dodelitve oblike BPP izrecno prepustila pristojnemu organu za BPP, s tem pa tudi presojo izpolnjevanja vsebinskih pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ter pogojev iz 1. člena ZBPP.

7. V zvezi z navedbami tožeče stranke, da se lahko BPP dodeli v katerikoli fazi postopka tudi za postopek mirnega reševanja spora pred Državnim odvetništvom, je tožena stranka izpostavila, da je pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP glede zadeve, za katero prosilec zaproša za dodelitev BPP, vezana na predlog prosilca. Tožeča stranka pa je izrecno zaprosila za BPP v zvezi s pravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani I R 1513/2019 kot izhaja iz obrazca BPP št. 1 z dne 4. 6. 2020 (3. točka - podatki o zadevi) in spremnega dopisa k prošnji z dne 4. 6. 2020 in ne za postopek mirnega reševanja spora pred Državnim odvetništvom, zato o dodelitvi BPP za slednje tožena stranka ni odločala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Tožnik je v predmetni zadevi vložil prošnjo za dodelitev nujne oblike brezplačne pravne pomoči, ki naj jo določi sodišče/obseg-celotni, kot izhaja iz obrazca BPP št. 1, stran 2. 10. 28. člen ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, ki je potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena.

11. Iz obrazca vlagatelja kot prosilca za dodelitev BPP nedvomno izhaja, da prosilec ni navedel katero obliko dodelitve BPP zaproša, kljub vsemu, da drugi odstavek 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za brezplačno pravno pomoč med vsemi tam naštetimi podatki, kot so osebno ime, davčna številka, naslov bivališča, podatki o zadevi, vsebovati tudi navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Iz navedenega odstavka izhaja, da so podatki, ki jih mora vsebovati prošnja, našteti taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da so obvezni del prošnje oz. vloge za dodelitev BPP.

12. Tako je po oceni sodišča napačno tožnikovo stališče, da je sam prepustil presojo, katero obliko BPP naj določi kar organ, da jo potrebuje, saj namen BPP po ZBPP pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP), vendar mora posameznik pravico, ki jo dopušča zakon, tudi uveljavljati na način, da je jasno kakšno obliko pravice želi. Pri presoji dodelitve BPP se namreč kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, zaradi česar ni nepomembno, da prosilec natančno navede za kakšno zadevo oz. kakšen obseg predlaga dodelitev BPP (24. člen ZBPP). Zato ni toženkina dolžnost, da izbira obliko pravne pomoči, ki jo prosilec želi.

13. Glede na to, da je tožnik v prošnjo za dodelitev BPP z dne 4. 6. 2020 izrecno navedel številko zadeve I R 1513/2019 in naslov sodišča Okrajno sodišče v Ljubljani, je tožena stranka pravilno presojala pogoje morebitne dodelitve BPP v zvezi z navedenim postopkom. Glede na to, da je iz sklepa Okrajnega sodišča I R 1512/2019 z dne 8. 5. 2020 jasno izhajalo, da mora tožnik tožbo dopolniti na način, da predloži potrdilo o neuspelem predhodnem mirnem poskusu reševanja spora, sicer bo sodišče njegovo tožbo zavrglo in je tako šlo zgolj za preizkus procesnih predpostavk za vložitev tožbe, pri čemer tudi iz vloge tožnika izhaja, da tovrstnega potrdila nima, saj do mirnega poskusa reševanja spora sploh še ni prišlo, je odločitev tožene stranke o preuranjenosti dodelitve BPP za konkretno pravdno zadevo pravilna.

14. Sodišče se strinja, da bi tožnik, kolikor bi želel pravno svetovanje v zvezi s pozivom sodišča za dopolnitev vloge to v vlogi tudi jasno navedel, ne more pa od službe za BPP pričakovati, da najprej presoja pogoje za dodelitev BPP v zvezi s pravdno zadevi v postopku pred sodiščem, če pa ti pogoji niso izpolnjeni, pa da mu dodeli svetovanje za katerega niti ni zaprosil. Kolikor prosilec želi pravno svetovanje, mora to v vlogi tudi jasno navesti, saj pogoji ugotavljanja dodelitve BPP v primeru za dodelitev v zvezi s pravnim zastopanjem ali pravnim svetovanjem niso enaki.

15. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba zakonita, kot tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankam ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1) in odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).