Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako da zgolj zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pravdni postopek, zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti prvemu tožniku, z dnem 24. 3. 2015 prekinjen.
2. Zoper sklep se pritožujeta oba tožnika iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Predlagata, da sodišče upošteva sodbo Upravnega sodišča z dne 24. 2. 2015, opr. št. I U 1978/2014. Uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti ni razlog za takšne ukrepe, saj stranka s samo uvedbo postopka še ni poslovno nesposobna. Tudi če bi stranka bila poslovno nesposobna, bi bila nesposobna šele ex nunc, torej od pravnomočnosti sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti. Tudi če bi prvi tožnik izgubil poslovno sposobnost, je ni izgubila druga tožnica. Sodišče tudi ne ugotavlja, kakšne poslovne (ne)sposobnosti naj bi prvi tožnik izgubil, s tem ga je dodatno degradiralo. Ravnanje sodišča je v nasprotju z Ustavo RS in sicer 22., 34., 35., in 1. odstavkom 74. člena URS. Ugotovitve sodišča v izpodbijanem sklepu ne držijo, dokazujejo protipravno, pristransko in krivično ravnanje sodišča. Uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti nima nobenega pravnega učinka. Če bi bil izpodbijani sklep pravilen, bi Ustavno sodišče prekinilo postopek, Upravno sodišče pa sploh ne bi razsodilo in to v dobro prvega tožnika. Sodišče je protipravno ukrepalo, da bi pritožniku preprečilo sodno varstvo.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu z 205. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se postopek med drugim prekine, če stranka izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca (1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP). Pravdna sposobnost je vezana na poslovno sposobnost, vendar ima tožeča stranka prav, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je namreč konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Sodišče prve stopnje je navedeno 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP uporabilo napačno, smiselna uporaba navedene določbe, za kakršno se je odločilo, ne pride v poštev. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, ne pa že uvedbo postopka za odvzem le-te.
5. V primeru dvoma o pravdni sposobnosti ZPP predpisuje postopek po 81. členu.
6. Iz zgoraj navedenega razloga, ko torej dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo (3. odstavek 365. člena ZPP).
7. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na vlogo za izločitev višjih sodnikov, vendar te v spisu ni. Ker je bila razveljavitev izpodbijanega sklepa potrebna iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).