Jedro

Tožnika predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB, prav tako med strankama upravnega spora niso sporni razlogi, s katerimi sta utemeljevala vloženi predlog, sporno pa je zavrženje predloga, torej odločitev, ki je komisija ni obravnavala vsebinsko. Določbe ZNB, ki je bil veljaven v času odločanja, niso urejale posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov.

Njun predlog bi moral biti obravnavan vsebinsko in pri tem izhajati iz osnovne usmeritve ZNB, da mora vsak predlog vsebovati določno navedbo razlogov za opustitev cepljenja po drugem odstavku 22.a člena ZNB, ki morajo biti podprti z dokazili. Trditveno in dokazno breme torej nosi predlagatelj, kar velja tudi za laike na medicinskem področju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za zdravje št. 181-274/2018-8 z dne 7. 6. 2019 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom predlog za opustitev cepljenja A. A., rojene ... 2011, stanujoče A. 1., A. zavrgla kot nepopoln (1. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da sta B. B. in C. C. (v nadaljevanju vlagatelja) v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) dne 28. 2. 2018 predlagala opustitev cepljenja za otroka A. A. Peti odstavek 22.a člena ZNB določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Ker vlagatelja k predlogu za opustitev cepljenja nista predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB, ju je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 26. 3. 2019 pozvala k dopolnitvi s točno določeno dokumentacijo, in opozorila na posledice nepravilne dopolnitve (drugi odstavek 67. člena ZUP). Vlogo sta vlagatelja dopolnila nepravilno. V dopisu z dne 25. 4. 2019 sta namreč navedla, da nikoli niso bili napoteni k alergologu, da je popolnoma nesprejemljivo, da bi otroka kljub opozorilnim znakom cepili, saj ne vedo, kako bi otrok reagiral na cepivo. Zaradi nasprotujočih mnenj strokovne javnosti in že doživetih travm zaradi obveznega cepljenja želita zagotovilo, da otrok ne bo utrpel zmernih in resnih neželenih učinkov oziroma trajnih zmanjšanih življenjskih funkcij.

3. Ker je na podlagi četrtega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 22.a člena ZNB zdravstvena dokumentacija, iz katere so razvidni morebitni razlogi za opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja, je predlog nepopoln, zato je tožena stranka skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP, predlog za opustitev cepljenja s sklepom zavrgla kot nepopolnega.

_Tožbene navedbe_

4. Tožnika v tožbi pojasnjujeta, da imata poleg hčere, za katero sta vložila predlog za opustitev cepljenja, še mlajšega sina D. D. Pri sinu sta po cepljenju v letu 2015 opazila zaskrbljujoče in zelo resne nezaželene reakcije (potrzavanje, nespečnost, kričanje, neenakomerno dihanje), ki so trajale zelo dolgo. Zaradi podane nevarnosti, da bi njuna otroka pri nadaljnjih obveznih cepljenjih utrpela resno in trajno škodo na zdravju, sta v letu 2015 podala predlog za opustitev cepljenja sina, zato pa sta v letu 2018 takšen predlog vložila še za hčerko. Hčerinemu predlogu sta priložila fotokopijo knjižice o cepljenju in se sklicevala na sinove zdravstvene razloge in njegovo dokumentacijo. Pojasnjujeta, da je iz vsebine predloga in njegove dopolnitve razvidno, da sta smiselno uveljavljala dva razloga za opustitev cepljenja iz drugega odstavka 22.a člena ZNB in sicer alergijo na sestavine cepiva in resen nezaželen učinek cepiva.

5. Tožnika nimata strokovnega znanja, da bi lahko podala predlog strokovno in obrazloženo kot otrokov osebni zdravnik in ga podkrepila z otrokovo zdravstveno dokumentacijo, lahko pa predlog utemeljita v okviru svojih laičnih zaznav. Od staršev zato ni mogoče ne pričakovati, še manj pa zahtevati, da bodo vlagali strokovno obrazložene predloge, kot to velja za prej omenjene osebne zdravnike ali za zdravnike, ki opravljajo cepljenje.1 Prav tako od staršev ni mogoče zahtevati, da bodo svojim laičnim predlogom priložili še zdravstveno dokumentacijo otrok, do katere nimajo prostega dostopa in tudi ne potrebnega medicinskega znanja za razumevanje vsebine te dokumentacije. Zlasti pa starši ne poznajo vseh sestavin cepiv (ki so vedno v enem delu javno nedostopne, ker so zaščitene kot poslovna skrivnost) in zato niti ne morejo obrazložiti, na katere sestavine cepiv je njihov otrok alergičen.

6. Zaradi navedenega ministrstvo ne bi smelo zavreči laičnega predloga tožnikov za opustitev cepljenja kot nepopolnega, ampak bi moralo v skladu s prvim odstavkom 22.b člena ZNB zadevo predati v obravnavo komisiji, ki bi po preučitvi predloga odločila, katero dokumentacijo potrebuje oziroma kateri dodatni zdravstveni pregledi so potrebni.2 Vsaka drugačna razlaga določb 22.a, 22.b in 22.c člena ZNB vodi v zanikanje pravice staršev do vložitve predloga za opustitev cepljenja otrok, saj se staršem nalaga obveznosti strokovne narave, ki jih praviloma ne morejo oziroma ne znajo izpolniti. To izhaja tudi iz 7. člena ZUP, ki strankam zagotavlja varstvo njihovih pravic3 in 8. člena ZUP, ki organu nalaga, da v okviru načela materialne resnice ugotovi resnično dejansko stanje in vsa relevantna dejstva.4 To predvsem pomeni, da mora organ po uradni dolžnosti izvesti vse primerne in potrebne dokaze za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

7. Ker je ministrstvo zavrglo predlog tožnikov kot nepopoln, namesto da bi ga vsebinsko obravnavalo in izpeljalo posebni ugotovitveni postopek, je podana kršitev določb 7. in 8. člena ZUP ter petega odstavka 22.a in prvega odstavka 22.b člena ZNB. Glede na navedeno tožnika predlagata sodišču, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

_Iz odgovora na tožbo_

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje razloge za odločitev in v zvezi s tožbeno navedbo, da tožena stranka laičnega predloga zastopnikov za opustitev cepljenja kot nepopolnega ne bi smela zavreči, ampak bi v skladu s prvim odstavkom 22.b člena ZNB morala zadevo predati v obravnavo komisiji, navaja, da se tretji odstavek 140. člena ZUP nanaša na potek postopka, ki se v primerih opustitve cepljenja začne na predlog stranke. Vloga, s katero stranka zahteva začetek postopka, mora biti, v skladu s 67. členom ZUP, popolna. ZNB določa, da je predlog za opustitev cepljenja sestavljen iz zdravstvene dokumentacije osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, zato je brez nje predlog nepopoln. Kot opisano, sta bila zastopnika na to ustrezno opozorjena. Tožena stranka zato v celoti zavrača navedbe, vsebovane v tožbenem zahtevku ter vztraja pri navedbah, vsebovanih v sklepu št. 181-274/2018-8 z dne 7. 6. 2019. **K I. točki izreka:**

9. V zadevi je na podlagi odločitve senata (IV U 160/2019-22 z dne 12. 1. 2023) odločala sodnica posameznica.

_Povzetek glavne obravnave (uvodne in zaključne besede strank ter izvedeni dokazi)_

10. Sodišče je dne 6. 2. 2023 opravilo javno glavno obravnavo v nenavzočnosti tožnikov, ki svoje neudeležbe nista opravičila. Tožnika, pravilno vabljena preko pooblaščenca, sta dne 30. 1. 2023 sodišče zaprosila za preložitev naroka, ki mu sodišče ni ugodilo in je s sklepom IV U 160/2019-25, ki je bil pooblaščencu tožnikov vročen 2. 2. 2023, predlog zavrnilo.

11. V dokaznem postopku je sodišče izvedlo izvedlo dokaz z vpogledom v listine v upravnem spisu zadeve.

12. Tožena stranka je vztrajala pri odgovoru na tožbo in pojasnila, da sta bila tožnika opozorjena na posledice nepredložitve zahtevane dokumentacije, zato je bila odločitev pravilna. V odgovoru na tožbo je tožena stranka izrecno poudarila razloge za odločitev in opozorila na dve sestavini, in sicer, da mora oseba za katero se zahteva opustitev cepljenja imeti že določene indikacije za bolezen za katero se zahteva opustitev cepljenja in v tej zvezi določene dokaze oziroma zdravstveno dokumentacijo, ker tožena stranka oziroma njena strokovna komisija prvič osnovne diagnoze ne ugotavljata. Prav tako je tožena stranka opozorila, da anamneza pri družinskih članih ne predstavlja z zakonom dovoljenega razloga za začetek postopka.

_Presoja sodišča_

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijani sklep št. 181-274/2018-8 z dne 7. 6. 2019 izdala dne 7. 6. 2019, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-B), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 142/2020 dne 14. 10. 2020, veljavnem od 29. 10. 2020 in z začetkom uporabe istega dne.

15. Ob upoštevanju pravne podlage, na kateri mora temeljiti odločitev v obravnavani zadevi, sodišče ugotavlja, da so v drugem odstavku 22.a člena ZNB našteti razlogi za opustitev cepljenja. Tako zakon določa, da med razloge za opustitev cepljenja štejejo alergija na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Sodišče ugotavlja tudi, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (prvi odstavek 22.a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (četrti odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja pa lahko skladno z določbo petega odstavka istega člena dajo tudi starši, ki so prav tako dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, ki je sestavni del njihovega predloga.

16. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnika predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB, prav tako med strankama upravnega spora niso sporni razlogi s katerimi sta utemeljevala vloženi predlog, sporno pa je zavrženje predloga, torej odločitev, ki je komisija ni obravnavala vsebinsko.

17. Sodišče pojasnjuje, da določbe ZNB veljavnega v času odločanja niso urejale posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov. Te pravne posledice je določil šele spremenjeni ZNB-B v devetem odstavku5, torej je treba v primeru kot je obravnavani, uporabiti določbe ZUP. Slednji v tretjem odstavku 140. člena določa, da kadar stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen (drugi odstavek 67. člena ZUP), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Navedeno torej pomeni, da tožena stranka predloga tožnikov, zato ker v določenem roku nista predložila zdravstvene dokumentacije, ne bi smela zavreči na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Bistveno torej je, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav ne v skladu z zahtevo v pozivu za dopolnitev, torej bi moral biti njun predlog obravnavan vsebinsko in pri tem izhajati iz osnovne usmeritve ZNB, da mora vsak predlog (torej tudi predlog staršev) vsebovati določno navedbo razlogov za opustitev cepljenja po drugem odstavku 22.a člena ZNB, ki morajo biti podprti z dokazili. Trditveno in dokazno breme torej nosi predlagatelj, kar velja tudi za laike na medicinskem področju.

18. Ker je tožena stranka predlog tožnikov zavrgla, je njena odločitev nepravilna, zato je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena in je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

**K II. točki izreka:**

19. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

20. Na podlagi četrtega odstavka 3. člena tega Pravilnika je sodišče tožnikoma prisodilo pavšalni znesek 385,00 EUR, povečan za 22 % DDV, skupaj 469,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na glavni obravnavi, tožnika pa sta v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožnikoma v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodišče pripominja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena tožnikoma po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Četrti odstavek 22.a člena ZNB: (4) Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja. 2 Prvi odstavek 22.c člena ZNB: (1) Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. 3 Določba 7. člena ZUP: (1) Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. (2) Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. (3) Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. (4) Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. 4 Prvi odstavek 8. člena ZUP: (1) V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 5 Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Če predlogu ni priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija iz šestega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, predlog zavrže.