Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da bi sodba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na podlagi 41. člena ZSReg, začela učinkovati za subjekt vpisa, pri katerem je bil opravljen izpodbijani vpis, mora biti subjekt vpisa stranka pravdnega postopka.
I. 1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:
1.1. v prvem odstavku izreka tako, da se tožbeni zahtevek na ničnost sklepa, opr. št. Srg 2007/00965 z dne 30.3.2007 oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani, zavrne;
1.2. v drugem odstavku izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 767,32 EUR.
II.
1. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 355,99 EUR.
2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
I. 1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: "Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelka za gospodarsko sodstvo, opr. št. Srg 2007/00965 z dne 30.3.2007 je ničen.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 801,06 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku navedenega 15 dnevnega roka dalje."
2.1. Iz podatkov spisa je razvidno, da sta tožnik in toženec edina družbenika in hkrati tudi direktorja družbe K. d.o.o. 2.2. Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je tožnik dne 22.12.2006 prejel dopis notarja J. S. z izjavo toženca, da odpoveduje družbeno pogodbo. V tej izjavi z dne 16.11.2006 (A5) toženec tožniku v izogib prenehanju družbe ponuja v odkup svoj poslovni delež za 550.000,00 SIT. Tožnik je na ta dopis odgovoril (A2), da skladno z 29. členom družbene pogodbe (A7) predlaga prenehanje družbe K. d.o.o. Na ta predlog ni bilo odgovora, pač pa je okrožno sodišče dne 30.3.2007 pod Srg 2007/965 izdalo sklep, iz katerega izhaja, da je toženec izstopil iz K. d.o.o. Ker pa ta sklep temelji na prevari, je nezakonit. Zato s tožbo zahteva razglasitev tega sklepa za ničnega.
2.3. Tožena stranka pa odgovarja, da prevare ni bilo, saj je toženec tožniku s priporočenim pismom poslal odpoved družbene pogodbe, kar je skladno z 28. členom družbene pogodbe (A7). Tožnik ima vse možnosti nadaljevati s poslovanjem, ne more pa tožencu preprečiti izstopa.
2.4. Sodišče prve stopnje je presodilo, da družbena pogodba ne ureja možnosti pogodbenega izstopa iz družbe, saj o tem nima nobenih določil. Zato je bil toženčev izstop izveden v nezakonitem postopku, kar ima za posledico ničnost vpisa.
3. Proti tej sodbi se je toženec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.
4. V odgovoru na pritožbo pa tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona zahteva vrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.
5. Pritožba je utemeljena.
II.
1. Določilo 41. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) nosi naslov "Tožba na ugotovitev ničnosti vpisa". To pomeni, da je treba ničnost vpisa nekega podatka v sodni register uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevek, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Iz tega sledi, da tožbeni zahtevek na ničnost sklepa sodišča, kot ga je postavila tožeča stranka, ni prava pot za uveljavljanje ničnosti vpisa.
2. Ne glede na zgornje pojasnilo pa pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe poudarja, da je v pravdnem postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg, stvarno legitimiran subjekt vpisa, to pa je v predmetni zadevi družba K. d.o.o. Da bi sodba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na podlagi 41. člena ZSReg, začela učinkovati za subjekt vpisa, pri katerem je bil opravljen izpodbijani vpis, mora biti subjekt vpisa stranka pravdnega postopka. Če vpis izpodbija oseba, ki ni hkrati subjekt vpisa, mora tožbo vložiti proti subjektu vpisa, saj sodba, izdana v postopku, v katerem subjekt vpisa ni bil stranka, proti subjektu vpisa nima učinkov. Zato na njeni podlagi ni mogoče izbrisati izpodbijanega vpisa. Če pa vpis izpodbija subjekt vpisa, mora tožbo vložiti proti tistemu, ki je vložil predlog, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis (primerjaj Uvodna pojasnila k Zakonu o sodnem registru dr. Nine Plavšak, GV, 2007, stran 80-81).
3. V predmetnem sporu na aktivni strani kot tožeča stranka nastopa en družbenik (in direktor) subjekta vpisa družbe (K. d.o.o.), na pasivni strani pa drugi družbenik (in istočasno direktor K. d.o.o.). Sam subjekt vpisa pa ne nastopa kot stranka niti na aktivni niti na pasivni strani, čeprav naj bi se izbris ničnega vpisa izvršil pri njem. To pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije neutemeljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahteve zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).
4. Sprememba odločitve o glavni stvari imela za posledico tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka. Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo na 767,32 EUR, od česar 175,85 EUR odpade na dejanske stroške (od tega 39,65 EUR na takso za odgovor na tožbo), ostalo pa na nagrado za zastopanje. Od teh je za sestavo odgovora na tožbo in za pristop na prvi narok od zahtevanih 500 točk pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo le 300 točk, saj za ta spor glede na vrednost spornega predmeta (3.000,00 EUR) odvetniška tarifa višje nagrade ne predvideva. Glede na to ji je tudi za pristop na drugi narok priznalo le 150 točk, za pregled sodbe pa od zahtevanih 50 le 20 točk . Tako ji je priznalo, upoštevajoč dvakrat po 120 točk za odsotnost iz pisarne, 1.010 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje prvostopne in drugostopne sodbe 0,459 EUR znaša 463,59 EUR. Na skupni znesek v višini 639,44 EUR pa je priznalo še 20 % DDV, tako da skupni toženi stranki priznani stroški znašajo 767,32 EUR.
5. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je oprta na določilo 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Toženi stranki, ki je s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče priznalo 335,99 EUR, pri čemer 126,00 EUR odpade na takso za pritožbo, ostalo pa za nagrado za sestavo pritožbe. Glede na vrednost spornega predmeta ji je za to opravilo priznalo le 375 točk, kar povečano za 22 % znaša 457,50 točk, to pa ob vrednosti točke na dan izdaje drugostopne odločbe (0,459 EUR) 209,99 EUR, s takso vred pa 335,99 EUR.