Jedro

V skladu z določbo 203. člena ZPIZ-1 se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence tako glede pokojninske dobe kot plače in plačila prispevkov ter drugih dejstev, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic. Podatek iz matične evidence, ki je enak podatkom na obrazcih, posredovanih s strani delodajalca, je verodostojen podatek in ga je potrebno upoštevati.

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta ugotovila, da najugodnejša 18 letna pokojninska osnova izračunana v višini 691,01 EUR ter preračunana s faktorjem 0,732 znaša 505,81 EUR. Tožničina pokojnina bi glede na odmerni odstotek v višini 58,25 % z uskladitvijo s 1. 1. 2013 znašala 294,92 EUR na mesec. Ker pa je takšna pokojnina odmerjena od dejanske pokojninske osnove nižja od invalidske pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ki jo zagotavlja 36. oziroma 390. člen ZPIZ-2, je zato bila tožnici pravilno odmerjena invalidska pokojnina v višini 58,25 % od najnižje pokojninske osnove 555,16 EUR, kar znaša 323,38 EUR na mesec. Pokojnina v tem znesku pa se tožnici izplačuje od 1. 8. 2014 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po izdaji drugostopne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 8. 1. 2014 in št. ... z dne 24. 7. 2014, ter da ji je toženec dolžan ponovno odmeriti invalidsko pokojnino. Obenem je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Nesprejemljivo je, da je s preživetim karcinomom materničnega vratu in še s poslabšanim zdravstvenim stanjem, prejela tako odločbo toženca. 19. 2. 2013 je prejela odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in s priznano pravico do invalidske pokojnine od 25. 10. 2012 dalje. Po priznani pravici do invalidske pokojnine je bil izdan najprej nalog o akontaciji invalidske pokojnine v znesku 325,00 EUR od 1. 4. 2014 dalje, ker še niso bili zbrani vsi podatki. Končna odločba je bila izdana 8. 1. 2014 in odmerjena pokojnina v višini 385,08 EUR mesečno. V reviziji pa je bila višina invalidske pokojnine celo spremenjena. Meni, da bi bilo potrebno upoštevati višje osnove in odmeriti pokojnino v višjem znesku. Meni, da kljub temu, da je bil opravljen kontrolni pregled plač, ni bilo mogoče ugotoviti natančnih izračunov. Še vedno meni, da ji je bila z izdano izpodbijano odločbo storjena velika krivica in odmerjena pokojnina v prenizkem znesku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 24. 7. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 8. 1. 2014. V reviziji je bil prvi odstavek prvostopenjske odločbe spremenjen tako, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 323,38 EUR na mesec od 1. 4. 2013 dalje. Invalidska pokojnina po tej odločbi se izplačuje od 1. 8. 2014 dalje, dotedaj izplačani zneski pa se ne poračunajo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica z odločbo z dne 19. 2. 2013, ki je postala pravnomočna 26. 3. 2013, invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in je s tem tudi pridobila pravico do invalidske pokojnine. S prvostopenjsko odločbo je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine v znesku 385,73 EUR na mesec od 1. 4. 2013 dalje ob ugotovitvi, da je dopolnila 49 let starosti in 30 let, 10 mesecev in 25 dni pokojninske dobe z upoštevano prišteto dobo, tako da je odmerni odstotek znašal 50,86 %, pokojninska osnova iz obdobja od leta 1982 do 2012 pa je znašala 495,60 EUR.

7. V revizijskem postopku je nato tožena stranka po dopolnjenem dokaznem postopku ugotovila, da znaša tožničina pokojninska doba 20 let, 11 mesecev in 15 dni ter prišteta doba 7 let in 7 mesecev izračunana skladno z določbo 200. člena ZPIZ-1 tako, da znaša skupna doba 28 let, 6 mesecev in 25 dni in ne 30 let, 10 mesecev in 25 dni, kot je to ugotovil prvostopni organ.

8. 390. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) v prvem odstavku določa, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. V drugem odstavku pa je nadalje določeno, da se v primerih iz prejšnjega (prvega) odstavka pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti.

9. Ker je pri tožnici invalidnost I. kategorije nastala 25. 10. 2012, je toženec pri odmeri invalidske pokojnine upošteval določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) ter nadalje izjemo, ki jo je določil ZPIZ-2, da se v takih primerih pri uveljavitvi pravic na podlagi invalidnosti, nastali do 31. 12. 2012 pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Potrebno je namreč upoštevati, da je bila tožnica vse do 31. 3. 2013 vključena v zavarovanje in da ji je toženec pri odmeri invalidske pokojnine upošteval tudi vso zavarovalno dobo, dopolnjeno do navedenega datuma.

10. Invalidska pokojnina se enako kot je določeno v prvem in drugem odstavku 39. člena ZPIZ-1 za starostno pokojnino, odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanka prejela, od katerih so bili obračunani prispevki v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanjo najugodnejša. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe (200. in 201. člen ZPIZ-1).

11. V konkretnem primeru je toženec pri določitvi odstotka za odmero invalidske pokojnine upošteval 50. člen ZPIZ-1 in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 28 let, 6 mesecev in 25 dni določil odmerni odstotek 58,25 %. Pokojninsko osnovo pa je toženec določil skladno z 39. členom ZPIZ-1. 12. Tekom postopka je toženec pregledal podatke, ki jih je posredovala tožnica. Ugotovljeno je bilo, da so podatki o višini plače, o številu ur bolniških odsotnosti in letu osnove za nadomestilo, v matični evidenci enaki kot so v kopiji obrazcev, ki jih je prejel toženec. Pristojna revizorka matične evidence je opravila kontrolni preračun osnov v letih od 2005 do 2012. V letih 2005 in 2006 izračuna na podlagi predloženih plačilnih list ni bilo mogoče povsem točno opraviti zaradi dveh manjkajočih mesecev v letu 2005 in enega manjkajočega meseca v letu 2006. Izračun za ti dve leti pa je bil opravljen na ta način, da so se za te manjkajoče mesece upoštevali podatki sosednjih mesecev. Vendar pa gre tudi po orientacijskem približnem izračunu za navedene mesece, za primerljive podatke za leti 2005 in 2006 s podatki iz matične evidence. Da so podatki na obrazcu M-4 pravilni, izhaja tudi iz plačilnih list za vse mesece v letu 2007 in 2012. Izračun s pomočjo revizorke je za leto 2007 pokazal seštevek bruto plač 7.618,25 EUR, to pa je enak znesek kot je zabeležen na obrazcu M-4 v matični evidenci. Enako velja za leto 2008, za katero je bil seštevek bruto plač ugotovljen v višini 7.970,60 EUR, kar je enako kot na obrazcu M-4 in v matični evidenci. Enaki so tudi podatki za leto 2009, 2010 in 2011, ki jih je v celoti povzelo že sodišče prve stopnje in ugotovilo, da so podatki izračunani na podlagi plačilnih list enaki kot podatki v obrazcu M-4 in v matični evidenci.

13. S strani toženca so bili dodatno preverjeni tudi podatki srbskega nosilca zavarovanja in sicer za leto 1982 do 1984. Kot je razvidno iz listin, so bili pri odmeri pokojnine upoštevani celo višji podatki od podatkov, ki jih je potrdil delodajalec na sedanjih potrdilih.

14. V skladu z določbo 203. člena ZPIZ-1 se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence tako glede pokojninske dobe kot plače in plačila prispevkov ter drugih dejstev, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic. Podatek iz matične evidence, ki je enak podatkom na obrazcih, posredovanih s strani delodajalca, je verodostojen podatek in ga je potrebno upoštevati.

15. Tekom postopka je tožnica zatrjevala, da se podatki ne ujemajo in je zato predložila svoje listine. Do teh podatkov se je toženec tudi ob sodelovanju revizorke opredelil, tožnica pa na te ugotovitve ni imela nobenih pripomb. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da določeni podatki ne bi bili razčiščeni in da bi bilo potrebno določene podatke in dejansko stanje razčiščevati s postavitvijo izvedenca, zaradi česar je ob dejstvu, da je imelo na razpolago tudi vse potrebne podatke, ki jih je lahko preizkusilo, takšen predlog tožnice utemeljeno zavrnilo.

16. Na podlagi preverjenih podatkov je sodišče prve stopnje in pred tem toženec ugotovilo, da najugodnejša 18 letna pokojninska osnova izračunana v višini 691,01 EUR ter preračunana s faktorjem 0,732 znaša 505,81 EUR. Tožničina pokojnina bi glede na odmerni odstotek v višini 58,25 % z uskladitvijo s 1. 1. 2013 znašala 294,92 EUR na mesec. Ker pa je takšna pokojnina odmerjena od dejanske pokojninske osnove nižja od invalidske pokojnine odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ki jo zagotavlja 36. oziroma 390. člen ZPIZ-2, je zato bila tožnici odmerjena invalidska pokojnina v višini 58,25 % od najnižje pokojninske osnove 555,16 EUR (Ur. l. RS, št. 52/2013), kar znaša 323,38 EUR na mesec. Pokojnina v tem znesku pa se tožnici izplačuje od 1. 8. 2014 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po izdaji drugostopne odločbe.

17. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov in preverjenih podatkov o tožničinih plačah, prišlo do enakega izračuna pokojninske osnove in invalidske pokojnine, kot pred tem toženec v dokončni odločbi, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDSS-1 zavrnilo. Iz enakih razlogov pa je tudi pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.