Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oziroma obročno plačilo sodne takse, in to ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 30. 12. 2015 se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa spremeni tako, da se pravilno glasi: „Rok za plačilo sodne takse, določene v plačilnem nalogu opr. št. I P 33/2014 z dne 23. 11. 2015, ki ostane v veljavi, začne teči naslednji dan po prejemu tega sklepa višjega sodišča“.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (točka I. in III. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 28. 1. 2016 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

III. Pritožnik sam nosi stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Ad. I. izreka:

1. S sklepom z dne 30. 12. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 4. 12. 2015 zoper sklep, ki ga je sodišče v tej zadevi izdalo 23. 11. 2015 (točka I. izreka) in odločilo, da rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem naroku z dne 23. 11. 2015, ki ostane v veljavi, začne teči naslednji dan po prejemu sklepa z dne 30. 12. 2015 (točka II. izreka) ter da tožena stranka sama nosi stroške ugovornega postopka.

2. Toženec vlaga pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru zoper plačilni nalog, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Sklep je nerazumljiv, ker v samem izreku ni z ničemer navedeno, kakšen ugovor tožene stranke in zoper kateri del sklepa je bil zavrnjen, nato pa je navedeno, da začne teči rok v plačilnem nalogu naslednji dan po prejemu sklepa. Sicer pa sklepa I P 33/2014-52 z dne 23. 11. 2015 ni nikoli prejel, prejel je le sklep I P 33/2014-50 z dne 23. 11. 2015. Nesprejemljivo je, da je sodišče zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, saj je bil ugovor v času, ko je bil podan, utemeljen. Takrat o predlogu za taksno oprostitev še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je bila sodna taksa v tistem trenutku napačno odmerjena. Tudi z odločitvijo, da sam krije stroške, katere je imel v zvezi z ugovorom, se ne more strinjati. Če bi sodišče o njem odločilo takrat, ko ga je prejelo in ne bi čakalo do odločitve pritožbenega sodišča, bi moralo ugovoru ugoditi ter mu glede na jasna določila ZUP povrniti stroške, ki mu jih je povzročilo. Rok za plačilo sodne takse ne more teči od prejema sklepa z dne 30. 12. 2015, ampak kvečjemu od poteka 15 dni od pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru.

3. Pritožba zoper sklep z dne 30. 12. 2015 je delno utemeljena.

4. Za presojo relevantnih dejstev pritožba ne izpodbija. Pritožnik sami odmeri sodne takse za pritožbo v plačilnem nalogu z dne 23. 11. 2015 ni ugovarjal, niti ni uveljavljal, da je takso že plačal. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni uveljavljal ugovorov, ki so dopustni glede na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). In ker sodišče sodi glede na stanje zadeve, kakršno je ugotovljeno v trenutku sprejema odločitve, je pravilno tudi stališče izpodbijanega sklepa, da je v ugovoru tožene stranke uveljavljani razlog, zaradi katerega naj bi bila sodna taksa napačno odmerjena, to je, da je odmerjena preuranjeno, ker še ni bilo pravnomočno odločeno o predlagani taksni oprostitvi, odpadel. V trenutku odločanja je bila namreč odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev že pravnomočna. Pritožba ne konkretizira v nasprotju s katero sodno prakso naj bi bila odločitev, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene prakse, ki bi potrjevala pritožbene navedbe.

5. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da lahko rok za plačilo sodne takse za pritožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso. Zato je višje sodišče pritožbi zoper sklep z dne 30. 12. 2015 delno ugodilo in spremenilo II. točko izreka sklepa tako, da prične rok za plačilo sodne takse za pritožbo, kakršna je določena v plačilnem nalogu I P 33/2014 z dne 23. 11. 2015, teči naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim višje sodišče potrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o dolžnem plačilu sodne takse za pritožbo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Ad. II izreka:

6. S sklepom z dne 28. 1. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog toženca za delno oprostitev plačila sodne takse oz. plačilo na obroke, ki ga je podal 22. 1. 2016. 7. Tudi zoper ta sklep toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjski sklep tako, da ugodi njegovemu predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse oz. obročno plačilo, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka po določilih ZUP od organa, ki je izdal izpodbijani sklep. Stališče sodišča, da predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi predlog za delno oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo, je v nasprotju s sodno prakso in namenom Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče ni imelo nobenega razloga, da predlog za delno oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse zavrže, ker o takšnem predlogu še ni bilo odločeno, saj ga do 22. 1. 2016 ni podal. Sklicuje se na sklepa VSK Cpg 48/2014 in VSL III Ip 1439/2013. 8. Pritožba zoper sklep z dne 28. 1. 2016 ni utemeljena.

9. Odločitev o zavrženju predloga toženca za delno oprostitev plačila sodne takse oz. plačilo na obroke, ki ga je podal 22. 1. 2016, je materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oz. obročno plačilo sodne takse in to ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne. Tako je večinsko stališče sodne prakse(1). Vendar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje o predlagani taksni oprostitvi ni sprejelo meritorne odločitve, saj je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrglo. Zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Pač pa je treba toženčev predlog za delno oprostitev plačila sodne takse oziroma plačilo na obroke zavreči iz razloga, ker je podan prepozno. Predlog za taksno oprostitev je glede na prvi odstavek 34. člena ZST-1 pravočasen, če je vložen pred iztekom roka, ki ga v nalogu za plačilo sodne takse določi sodišče. V obravnavanem primeru je torej toženec pravočasno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse, kjer ni izrecno navedel, da (podrejeno) predlaga delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje njegovega predloga za taksno oprostitev ni vsebinsko obravnavalo, ker ni bil popoln, saj kljub pozivu na dopolnitev v postavljenem roku ni predložil izjave o premoženjskem stanju. Če pa bi ga obravnavalo, bi, čeprav toženec tega in izrecno predlagal, presojalo tudi, ali so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse in/ali obročno plačilo sodne takse.

10. Glede na obrazloženo je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju toženčevega predloga za delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse pravilna. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo, ostalih procesnih kršitev pa pritožba ne uveljavlja obrazloženo, jo je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ad. III:

11. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 določa drugače. Ker ZST-1 ne določa drugače, se glede odločanja o stroških postopka uporabljajo določbe ZPP. Toženec se torej neutemeljeno v zvezi s stroškovno odločitvijo sklicuje na ZUP (Zakon o upravnem postopku). Ker je toženec uspel le delno z eno pritožbo in še to le v neznatnem delu, zaradi katerega niso nastali posebni stroški, nosi stroške tega pritožbenega postopka sam (tretji odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. sklepe VSL I Cp 1511/2011, II Cp 1732/2013, I Cp 2169/2013, I Cp 3490/2014, I Cp 2004/2015.