Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija, ki jo je podala tožeča stranka sama, ni dovoljena, revizija, vložena po odvetniku, pa je prepozna.
Reviziji se zavržeta.
1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Območne enote tožene stranke Ravne na Koroškem št. 1 0 1036637 z dne 3. 12. 2002 in odločba tožene stranke št. P-1036637 z dne 17. 10. 2003 ter da se tožeči stranki na novo odmeri starostna pokojnina z upoštevanjem plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v obdobju od 1977 do 1985 leta.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi kršitve ustavnega načela enakosti. Navaja, da so njeni sodelavci uspeli v sporu že s predložitvijo potrdila o nadurnem delu pri toženi stranki ali pa s prvo pritožbo. Višje sodišče popolnoma drugače obravnava identične primere, saj je bila tožeča stranka v razmerju do sodelavcev v enakem položaju, obravnavana pa drugače. 4. Revizija, ki jo je podala tožeča stranka sama, ni dovoljena, revizija, vložena po odvetniku, pa je prepozna.
5. V skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki jo lahko stranke vložijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe.
6. Sodba, zoper katero je vložena revizija, je bila tožeči stranki vročena 1. 12. 2007. Tožeča stranka je pri drugostopnem sodišču vložila laično revizijo 26. 3. 2008 (kot je razvidno iz podatkov dohodnega žiga na listini in potrdila pošte na kuverti pošiljke o času oddaje priporočene pošiljke). V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožeča stranka nima pravniškega državnega izpita (tega ob vložitvi revizije ni niti navajala niti izkazala), je bila njena revizija nedovoljena (poleg tega pa tudi vložena skoraj tri mesece po preteku roka za vložitev revizije), zaradi česar bi jo v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
7. Tožeča stranka je dne 29. 4. 2008 s priporočeno poštno pošiljko vložila revizijo po odvetniku. V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje s tožnikovo revizijo – kot z nepopolno vlogo, smiselno po določbi 108. člena ZPP in 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), nepravilno. Ne glede na to, da revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna (ampak nedovoljena) je namreč potrebno izhajati iz dejstva, da je nepopolnost vloge v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače, kot v prvostopenjskem postopku (tako tudi Pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 2. 2002). Po določbi 383. člena ZPP veljajo v postopku z revizijo, če ni v členih 367 do 382 drugače določeno, smiselno določbe tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega in tretjega odstavka 334. člena, 335., 336. in 342. člena, drugega in tretjega odstavka 344. člena, drugega odstavka 345. člena, 346., 351., 356. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno torej uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
8. Rok za vložitev revizije je prekluzivni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Ker sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je vlogo tožeče stranke (revizijo) štelo za nepopolno in ker ni zakonske podlage za podaljšanje roka za vložitev revizije, je revizija, vložena po odvetniku, prepozna, saj je vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča druge stopnje tožeči stranki. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP tudi to revizijo zavrglo.