Jedro

Sklicevanje na dva podobna nagrobnika ne zadošča za presojo vprašanja, kakšni so stroški postavitve krajevno običajnega nagrobnika, od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi ocena, v kolikšni meri smejo stroški postavitve nagrobnika sina tožnikov pravno upoštevno presegati krajevno običajne stroške postavitve nagrobnih spomenikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločanje o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče naložilo toženi stranki, da plača tožnikoma odškodnino v znesku 1,124.130,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot je podrobneje razvidno iz izreka napadene odločbe. Stroške pravde je v breme toženke odmerilo na 311.807,80 SIT.

Tako sodbo izpodbija tožena stranka iz pritožbenih razlogov po točkah 2 in 3 člena 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ocenjuje, da običajni stroški postavitve nagrobnika v obravnavanem primeru ne znašajo 1,535.200,00 SIT, kakor je ocenilo prvo sodišče, prav tako ni krajeno običajno, da bi pri izdelavi nagrobnika sodeloval kipar. Podobnih spomenikov, kakršnega sta postavila tožnika, praktično ni.

Sodišče prve stopnje pa ni opravilo predlaganih poizvedb o cenah nagrobnih spomenikov v okolici, zaradi česar je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, posledično pa tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Predlaga razveljavitev napadene odločbe.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da utegne biti dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno ugotovljeno, kar ima lahko vpliv na pravilno uporabo materialnega prava. Ob upoštevanju določb člena 193/I Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s členom 1060 Obligacijskega zakonika - OZ se sodišče prve stopnje ni bavilo z vprašanjem običajnih stroškov pogreba, ki zajemajo tudi stroške postavitve krajevnim običajem ustreznega nagrobnika, pač pa se je oprlo na podobna nagrobnika dveh mladih vrstnikov pokojnega sina tožnikov in na stališče, da se ugodne gmotne razmere družine pokojnega lahko v določeni meri in kolikor je to krajevno običajno odražajo tudi pri postavitvi nagrobnega spomenika. Sklicevanje na dva podobna nagrobnika ne zadošča za presojo vprašanja, kakšni so stroški postavitve krajevno običajnega nagrobnika, od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi ocena, v kolikšni meri smejo stroški postavitve nagrobnika sina tožnikov pravno upoštevno presegati krajevno običajne stroške postavitve nagrobnih spomenikov. Tako ima pritožba prav, da je opustitev poizvedb pri okoliških kamnosekih oziroma izvedencih gradbene stroke o cenah nagrobnih spomenikov lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, kar nakazuje na relativno bistveno kršitev določb procesnega prava. Sodišče druge stopnje ob tem še pripominja, da gre v obravnavani zadevi za povrnitev premoženjske škode, zato ob razumljivi prizadetosti obeh tožnikov subjektivni odnos v tem primeru (sodišče prve stopnje govori o pieteti) ni upošteven.

V ponovljenem postopku bo prvo sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava moralo izvesti dokaze, na podlagi katerih bo možna ocena, kolikšni so stroški postavitve v kraju tožnikov običajnega nagrobnika oziroma v kolikšni meri bi glede na premoženjski status tožnikov in krajevne razmere stroški postavitve sinovega nagrobnika pravno upoštevno smeli presegati stroške postavitve krajevno običajnih nagrobnih spomenikov, nato pa upoštevaje vse izvedene dokaze znova odločiti v sporu.

Utemeljeni pritožbi je ugodeno v skladu s členom 355 ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 165/III ZPP.