Jedro

Prvostopenjski sklep tožene stranke je bil izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja. Po določbah ZZZPB, ki je še veljal v času odločanja tožene stranke, opravlja tožena stranka tudi naloge, ki se nanašajo na izvajanje teh ukrepov. Vendar pa ta zakon ne določa organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper prvostopenjski akt zavoda. V ZUP je v 232. členu določeno, da o pritožbi, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odpravi sklep generalne direktorice Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 552-2-564/2009-0500-8-1147 z dne 19.1.2009 ter se zadeva pošlje v odločitev Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350 EUR v 15-ih dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v skladu z javnim razpisom Zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb (Uradni list RS, št. 7/09 z dne 30. 1. 2009) podala prijavo, ki je bila s sklepom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Maribor, št. 552-2-564/2009-0500-6-1147 z dne 21. 12. 2009 zavržena kot neustrezna in pomanjkljiva.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka svoje vloge kljub pravočasnemu pozivu na dopolnitev ni dopolnila s potrdilom davčnega urada o poravnanih vseh davkih in drugih obveznih dajatvah v Republiki Sloveniji, ki ob vložitvi vloge ne sme biti starejša od 30 dni. Iz priloženega zapisnika DURS - Davčnega urada Maribor z dne 1. 12. 2009 je razvidno, da tožeča stranka ob vložitvi vloge ni imela poravnanih vseh davkov in drugih obveznih dajatev v RS.

Generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep kot neutemeljeno in pritrdila razlogom, ki izhajajo iz njega.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da so davčne obveznosti tožeče stranke zavarovane z neposredno izvršljivim notarskim zapisom sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico po 171. členu Stvarnopravnega zakonika. V pravnem prometu je splošno znano, da takšno zavarovanje predstavlja poplačilo vseh davčnih obveznosti. Predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in odločanje, tožniku pa prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V zadevi ni sporno, da je bil prvostopenjski sklep tožene stranke izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja. Po določbah ZZZPB, ki je še veljal v času odločanja tožene stranke, opravlja tožena stranka tudi naloge, ki se nanašajo na izvajanje teh ukrepov. Vendar pa ta zakon ne določa organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper prvostopenjski akt zavoda, izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja, saj v 45. členu ureja le varstvo pravic zavarovancev in drugih brezposelnih oseb pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti.

V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) je v 232. členu določeno, da o pritožbi, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo.

V obravnavanem primeru zakon ni določil, da o pritožbah zoper odločitev o dodelitvi subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna odloča drugostopenjski organ zavoda. To je sicer določil določil Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Ur.l.RS, št. 5/07 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik o izvajanju ukrepov), sprejet na podlagi ZZZPB, ki v 14. členu določa, da se dodelitev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna izvede po postopku, določenem v predpisih za izvrševanjem proračuna oziroma po postopku, predpisanem v posameznem zakonu. Ob pritožbi je drugostopenjski organ pristojno ministrstvo, razen če javni razpis izvede zavod in se pritožba vloži na drugostopenjski organ zavoda oziroma če je s posameznim zakonom kot drugostopenjski organ določen drug pristojni organ. Pravilnik pa je podzakonski predpis, tako da glede na prej povzeto, izrecno določbo 232. člena ZUP ne more določiti, da je za odločanje o pritožbi pristojen drug organ, kot ga določa zakon. Ta določba Pravilnika je torej očitno protizakonita. Ker je sodišče po določbi 125. člena Ustave RS pri sojenju vezano le na ustavo in zakon, mora uporabo take določbe podzakonskega akta odkloniti (t.im.exceptio illegalis). Zato sodišče ugotavlja, da je sklep z dne 19.1.2009, s katerim je generalna direktorica Zavoda odločila o pritožbi tožeče stranke, izdal nepristojen organ, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (1. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).

Zato je sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) navedeni sklep drugostopenjskega organa odpravilo in s tem vrnilo zadevo v stanje, v katerem je bila, preden je bil navedeni akt izdan, zadevo pa poslalo v odločitev pristojnemu ministrstvu, to je Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po 4. odstavku tega člena mora ta, kot pristojen organ, izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo odločiti o pritožbi tožnika zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišče, glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Stroškovnemu zahtevku tožeče stranke je sodišče ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ter ji priznalo stroške po 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007), saj jo je v tem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.