Jedro

V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala tožnica izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka in mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku

2.478,60

EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo z zahtevkom na plačilo 451.093,31 EUR iz naslova izgubljenega zaslužka, ki bi ga dosegla s prodajo natiskanih 64.000 kosov majic in kap kupcu I., a ga ni dosegla zaradi toženkinega odklopa elektrike v najetem prostoru, kjer je imela tiskalne stroje, zaradi česar kupoprodajne pogodbe ni izpolnila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo za znesek 136.248,00 EUR. Ugotovilo je, da zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke – izklopa elektrike tožeča stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, zaradi česar je prišlo do razveze kupoprodajne pogodbe in do nastanka škode v obliki izgubljenega dobička. V skladu z izračunom sodne izvedenke je zaključilo, da bi tožeča stranka v okoliščinah konkretnega primera lahko natisnila in dobavila majice in kape le v omejenem obsegu, iz katerega izgubljeni dobiček znaša 136.248,00 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo za dobiček, ki ga je bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine. Zato po mnenju sodišča druge stopnje tožeča stranka z odklopom elektrike ni mogla računati s takšnimi posledicami, kot jih zatrjuje tožeča stranka.

4. Postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Tožeča stranka je z revizijo izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje. Uveljavljala je zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Vtoževani znesek je tožnik v tožbi sicer opredelil kot izgubljeni zaslužek, a sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da glede na trditveno podlago vtožuje izgubljeni dobiček, saj vtožuje preprečitev povečanja premoženja, ki bi mu nastalo, če bi kupoprodajna pogodba s kupcem I. t. ostala v veljavi in bi za pogodbeno dogovorjeno ceno natiskal ter dobavil pogodbeno dogovorjeno količino majic in kap.

9. Po tretjem odstavku 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ga je potrebno uporabiti v skladu z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ), se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Ne glede na to, ali gre v konkretnem primeru za ugotavljanje normalnega teka stvari, ki narekuje primerjavo obsega pogodbenih obveznosti glede na poslovanje tožeče stranke v preteklih obdobjih, ali za dokazovanje posebnih okoliščin, zaradi katerih je prišlo do bistvene spremembe pri obsegu poslovanja tožeče stranke glede na predhodna obdobja, je za pravilno materialnopravno presojo konkretne zadeve odločilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da je bila zadnja najemna pogodba za poslovni prostor med pravdnima strankama sklenjena za leto 1997. Ker tožeča stranka ni plačala najemnine za najeti prostor, je tožena stranka dne 21. 2. 1997 odstopila od najemne pogodbe. Tudi, če bi bilo v postopku po izpraznitvenem nalogu N 56/97, ki se je prevesil v pravdni postopek Pg 8/2002, ugotovljeno, da je bila odpoved najemne pogodbe za leto 1997 nezakonita, je glede na ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da sta pravdni stranki najemne pogodbe sklepali za koledarsko leto, ugotovljeno, da za leto 1998 veljavne najemne pogodbe ni bilo, niti je ni tožeča stranka zatrjevala. V času škodnega dejanja (odklopa elektrike), to je marca 1998, tožeča stranka tako ni imela veljavne najemne pogodbe za predmetni poslovni prostor.

10. Utemeljeno pričakovanje dobička je mogoče upravičiti le s predhodno urejenimi osnovnimi pogoji za poslovanje. Nikakor ni mogoče pristati na to, da tožeča stranka na podlagi resda dobljene motenjske pravde, v kateri se ugotavljajo le dejanske okoliščine glede posesti, a brez veljavne pravne podlage utemeljeno pričakuje dobiček iz kupoprodajne pogodbe z dne 19. 2. 1998, ki jo je sklenila že v času, ko ni imela več veljavne najemne pogodbe za poslovni prostor, v katerem je načrtovala nadaljevanje svoje dejavnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnosti, da bi vtoževani dobiček glede na sklenjeno kupoprodajno pogodbo in zmogljivost tiskarskih strojev tožeča stranka morda realizirala, vendar nikakor ne z zanašanjem na to, da bo do nadaljnjega pustila tiskarske stroje in ostalo opremo v prostorih tožene stranke brez veljavne pravne podlage ter v upanju, da bo delo opravljeno še preden bi morda tožena stranka uspela doseči izpraznitev poslovnih prostorov po sodni poti, in to na podlagi odpovedi najemne pogodbe za prejšnje koledarsko leto. V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.

11. Glede na opisano materialnopravno presojo se okoliščine v zvezi z možnostjo izvedbe tiskanja v pogodbeno dogovorjeni količini izkažejo kot pravno nepomembne, saj je za presojo utemeljenega pričakovanja v konkretni zadevi odločilna ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da tožeča stranka v času sklepanja in pričakovanega izvajanja kupoprodajne pogodbe ni izkazala veljavnega pravnega naslova za zadrževanje tiskalnih strojev in opreme v prostorih tožene stranke. Očitek revidenta, da je pritožbeno sodišče z neupoštevanjem njegovih navedb zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, že zato ni utemeljen. Tudi sicer tožeča stranka v postopku do pravnomočnosti odločbe ni zatrjevala dejstev, ki bi omogočala primerjavo obsega konkretnega posla z obsegom dotedanjega poslovanja. Da je šlo v konkretnem primeru za posebne okoliščine, je zatrjevala šele v reviziji. Pomanjkljive trditvene podlage pa ne nadomesti niti zaslišanje stranke kot dokazno sredstvo.

12. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pravnim sredstvom ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo ter 20% DDV na odvetniške storitve, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, upoštevajoč določbe Odvetniške tarife, in skupaj znašajo 2.478,60 EUR. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.