Jedro

Pri presoji utemeljenosti zahteve za izredno omilitev kazni ni mogoče mimo teže kaznivega dejanja, za katero je bil obsojenec spoznan za krivega.

Izrek

I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Obsojeni B.H. je bil z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s 25. členom KZ. Izrečena mu je bila kazen pet let zapora.

2. Zahtevo za izredno omilitev kazni vlaga obsojeni B.H. Navaja, da se je po začetku prestajanja kazni poslabšalo njegovo psihično zdravje. V psihiatričnih bolnišnicah se je sicer zdravil že pred izrekom sodbe, vendar sodišče za te okoliščine ni vedelo in jih zato ni upoštevalo pri odmeri kazni. Navaja, da ima hudo depresivno motnjo, zaradi katere je večkrat poskusil storiti samomor. Prejema antidepresive in pomirjevala, s katerimi pa se psihično stanje zlasti v razmerah med prestajanjem kazni v zaprtem oddelku zavoda ne stabilizira. Poleg tega ima povišan krvni tlak in bolezen ledvic, zaradi česar je nagnjen k debelosti, to pa vodi k drugim zdravstvenim težavam. Med prestajanjem kazni se je poslabšalo tudi socialno in zdravstveno stanje članov njegove družine, ki zato potrebujejo pomoč drugih.

3. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojencu, ki se o njem ni izjavil. B.

4. Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

5. Zahtevi za izredno omilitev kazni priložena medicinska dokumentacija (obvestilo zdravniku Psihiatrične bolnišnice z dne 3.9.2009, bolnišnični izvidi z dne 19.8.2009 in z dne 15.5.2009 ter obvestilo zdravniku o hospitalizaciji med 5.6. in 22.6.2009) potrjuje navedbe obsojenca, da trpi za ponavljajočo se (hudo) depresivno motnjo, povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in težavami z dihanjem. Vendar pa je Vrhovno sodišče že ob odločanju o zahtevi B.H. za izredno omilitev kazni z dne 25.8.2008 (sklep IX Ips 92/2008 z dne 27.11.2008) ugotovilo, da je bilo obsojenčevo psihično stanje sodišču prve stopnje znano, saj je med postopkom pribavilo tri mnenja izvedencev psihiatrične stroke. Ta okoliščina zato sama po sebi izredne omilitve kazni ne upravičuje, iz navedenih listin in poročila ZPKZ Dob z dne 27.10.2009 pa ne izhaja, da je po izreku sodbe prišlo do takšnega poslabšanja obsojenčevega zdravja, ki bi očitno pripeljalo do milejše obsodbe. Podobno velja glede ostalih obsojenčevih zdravstvenih težav, pri čemer ni mogoče mimo dejstva, da mu je zdravstvena oskrba zagotovljena tako med prestajanjem kazni kot tudi v specialističnih ambulantah izven zavoda za prestajanje kazni.

6. Izredne omilitve kazni prav tako ne upravičujejo ostale v zahtevi navedene okoliščine. Glede zdravstvenih težav članov obsojenčeve družine Vrhovno sodišče na podlagi poročila Centra za socialno delo z dne 27.10.2009 ugotavlja, da pomoč drugih iz teh razlogov potrebujeta obsojenčeva mati E. in brat J. Vendar pa to pomoč sedaj občasno nudijo ostali otroci, poleg tega pa je bil obsojencu omogočen namenski izhod k materi v spremstvu paznika. V zvezi z zatrjevanim poslabšanjem gmotnega stanja družine pa je bilo sodišču pri izreku sodbe znano, da je obsojenec brez zaposlitve in premoženja ter da se preživlja s socialno pomočjo (podatki o obsojencu). Pri presoji utemeljenosti zahteve poleg tega ni mogoče mimo teže kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ (kot temeljne okoliščine za odmero kazni), zlasti dejstva, da prišlo do smrti oškodovanca.

7. Ob ugotovitvi, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo obsojenega B.H. iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

8. Obsojenec je brez premoženja, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.