Up-241/01 - 9

13. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B. iz Z., na seji senata dne 23. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 192/98-3 z dne 28. 3. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1337/96-14 z dne 10. 9. 1998 in odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/11-XVII-301.443/2 z dne 22. 7. 1996 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo št. 0011/11-XVII-301.443/2 z dne 22. 7. 1996 (v nadaljevanju odločba96) je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) zavrnilo vlogo ustavnega pritožnika za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. V odločbi96 je ugotovilo, da prosilec ne izpolnjuje zakonskih pogojev niti za pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 10. niti po drugem odstavku 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92 in 13/94 - v nadaljevanju ZDRS). Zoper navedeno odločitev je ustavni pritožnik sprožil upravni spor. Upravno sodišče je s sodbo št. U 1337/96-14 z dne 10. 9. 1998 njegovo tožbo zavrnilo. Ustavni pritožnik je vložil še pritožbo na Vrhovno sodišče, ki je s sodbo št. I Up 192/98-3 z dne 28. 3. 2001 njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva (oziroma do nepristranskega sojenja) iz 23. člena Ustave. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 8. 9. 2003 poleg izpodbijanih odločb prilaga tudi odločbo Ministrstva št. 1311/60-XVII- 301.433/3 z dne 15. 1. 2003 o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije. Navaja, da je končno dobil državljanstvo Republike Slovenije in sicer na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02 - v nadaljevanju ZDRS-Č), torej po postopku, v katerem se državljanstvo lahko pridobil le, če prosilec dokaže svoje neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji vse od osamosvojitve dalje, pri čemer poudarja, da mu je Ministrstvo z izpodbijano odločbo96 zavrnilo vlogo za sprejem v državljanstvo ravno iz razloga neizpolnjevanja pogoja neprekinjenega petletnega bivanja v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno meni, da bi moralo Ministrstvo v postopku, v katerem je odločalo o njegovi prošnji za pridobitev državljanstva na podlagi 19. člena ZDRS-Č, namesto, da je izdalo citirano odločbo o sprejemu v državljanstvo, na podlagi ustreznih določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) spremeniti izpodbijano zavrnilno odločbo96, izdano dne 22. 7. 1996. Poudarja, da zaradi vrste socialno-ekonomskih pravic zlasti v pokojninskem zavarovanju ni vseeno, ali mu bo državljanstvo priznano šele od 15. 1. 2003 ali od 22. 7. 1996. Po njegovem mnenju bi v primeru, če bi Ustavno sodišče ugotovilo, da so bile z izpodbijano odločbo96 kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine in bi jo odpravilo, morala slediti podelitev državljanstva z veljavnostjo od 22. 7. 1996, saj bi nova zakonita odločba morala nadomestiti odpravljeno nezakonito odločbo tudi v njeni časovni dimenziji. Pritožnik v nadaljevanju ustavne pritožbe podrobno utemeljuje zatrjevane kršitve ustavnih pravic.

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči.

4.Pritožniku je bila z izpodbijanimi odločbami zavrnjena prošnja za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. oziroma drugega odstavka 12. člena ZDRS. Zoper navedene odločitve je vložil ustavno pritožbo. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je bil ustavni pritožnik na podlagi 19. člena ZDRS-Č z odločbo Ministrstva št. 1311/60-XVII-301.433/3 z dne 15. 1. 2003 sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Ustavno sodišče ugotavlja, da se tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče ugodilo v izreku navedeni ustavni pritožbi, odpravilo izpodbijane odločbe in zadevo vrnilo v novo odločanje, pravni položaj pritožnika ne bi spremenil. Po določbi 15. člena ZDRS namreč tisti, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, postane državljan Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije. Pritožnik pa zgolj s pavšalnimi navedbami, da zaradi vrste socialnoekonomskih pravic ni vseeno, od kdaj mu bo državljanstvo priznano, ni izkazal, kako bi se njegov položaj v primeru ugoditve ustavni pritožbi spremenil.

5.Ker se položaj ustavnega pritožnika, kljub morebitnemu uspehu v postopku z ustavno pritožbo, ne bi izboljšal, pravni interes ustavnega pritožnika ne obstaja več. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan