Jedro

Sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005, bil 15. 5. 2005.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 321-24-2436-2005-120 z dne 12. 12. 2006 se odpravi in zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se stranki ..., ki ga zastopa nosilec A.A., zavrnejo zahtevki Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu (1. točka izreka); da bo o morebitnem zahtevku za uveljavljanje plačila za standarde investicijske stroške v prilagoditev kmetijskega gospodarstva o standardu Nitratna direktiva odločeno s posebno odločbo (2. točka izreka); ter da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je stranka dne 11. 4. 2005 vložila vlogo za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov za leto 2005. Z administrativno kontrolo je bilo ugotovljeno, da obtežba za živino na kmetijskem gospodarstvu ni skladna z obtežbo, določeno v poglavju 9.3.4. točki A Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju Program PRP) in vlagatelj ni uveljavljal zahtevka za investicijo, zato se vsi zahtevki za izplačilo podpor iz naslova Podpore izvajanja EU standardov na kmetijskih gospodarstev zavrnejo kot neutemeljeni (Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin, varnost in zdravje pri delu).

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je zavrnitev zahtevkov utemeljena, saj tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev dobre kmetijske prakse. Na prvi stopnji je sicer prišlo do napačne ugotovitve glede obtežbe kmetijskih zemljišč, kot tudi pogoja, da delavci nimajo opravljenega splošnega tečaja iz varstva in zdravja pri delu, vendar pa to ne vpliva na samo odločitev o zavrnitvi zahtevka, zaradi česar je potrdil odločitev.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v času oddaje vloge imela na svojem kmetijskem gospodarstvu 89,9 GVŽ, kar izhaja iz obrazca „B – osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2005 – stalež živali“, ki je bil del zbirne vloge za leto 2005. V obdelavi je imela 36,42 ha kmetijskih zemljišč, kot izhaja iz „obrazca C – zemljišča v uporabi za leto 2005“. Obtežba za živino tako ni presegla z zakonom postavljene 2,5 GVŽ/ha. Tožeča stranka je tako izpolnila zahtevo iz programa, ki določa, da obtežba z dušikom na kmetijskem gospodarstvu ne sme presegati 170 kg/ha na leto, kar ustreza 2,5 GVŽ/ha. Program PRP obtežbo z dušikom definira z obtežbo za živino, zato ta dva pojma ne moreta biti ločevana, kot je to pri svojem odločanju storil upravni organ. V postopku odločanja je bilo tako napačno ugotovljeno, da je tožnik sicer spoštoval in zadostil kriterijem glede obtožbe za živino, ne pa tudi kriterijem obtežbe z dušikom. Ta ugotovitev je v nasprotju sama s sabo. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo, da bi ob upoštevanju letne količine dušika, izločenega z živinskimi gnojili, kar izhaja iz tabele 2 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, bila na njegovem kmetijskem gospodarstvu presežena obtežba z nitrati. Kolikor bi z Uredbo navedeno vrednost, da 1 GVŽ goveda letno proizvede 70 kg dušika, upošteval, bi to pomenilo, da je Uredba v nasprotju s programskim dokumentom celotnega obdobja 2004 – 2006. Preračun, da je 70 kg/N x 2,5 GVŽ = 175 kg N/ha jasno pokaže, da Uredba pomeni odstop od predpisa, ki je temeljni in tudi veljaven že v času oddaje tožnikove vloge. Glede na to, da je tožeča stranka upoštevala predpis, ki je v času oddaje vloge veljal, predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v svoji odločbi ugotovila, da je obtežba skladna z določbami Programa PRP, saj dosega obtežbo GVŽ/ha. Vendar pa je organ pri svoji odločitvi upošteval Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki je bila sprejeta po oddaji zbirne vloge, vendar se sam pogoj, ki je 170 kg dušika/ha ni spreminjal. Tožeča stranka navaja, da če bi vedela za predpis, da bi zmanjšala stalež živali za GVŽ za 1 komad, vendar pa drugostopni organ v odgovoru na tožbo opozarja na 29. člen Uredbe Sveta (ES), št. 1782/2003 z dne 29. 9. 2003 (ULL 270), iz katerega izhaja, da ni dovoljeno umetno ustvarjati pogojev samo zaradi pridobitve plačil, temveč je potrebno upoštevati predpise v okviru dobre kmetijske prakse zaradi ohranitve narave same.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v letu 2005 kršila dobro kmetijsko prakso pri gnojenju, ker obtežba za živino na kmetijskem gospodarstvu ni bila skladna z obtežbo, določeno v poglavju 9.3.4. točka A programa PRP. Z navedenim argumentom je prvostopni organ zavrnil uveljavljene zahtevke.

V pritožbenem postopku je upravni organ druge stopnje pritožbo zavrnil. Pri citiranju pravnih podlag za odločitev se je skliceval predvsem na Program PRP in Uredbo PRP. Predpisi, na katere se sklicuje Program PRP pri uveljavljanju zahtevka Nitratna direktiva, ki so jih dolžni upoštevati vlagatelji, pa so Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, ki je bilo v času že vloženega uveljavljanja zahtevka tožeče stranke nadomeščeno s Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04). Navedeno so predpisi, ki jih je moral upravni organ pri odločanju upoštevati pri ugotovitvi, ali je tožeča stranka presegla obtežbo z živalmi, glede na vsa kmetijska zemljišča v rabi oziroma, ali je obtežbo z oddajo gnoja sanirala na dovoljeno raven. Drugostopni organ je pri izračunu obtežbe z živalmi ugotovil, da obtežbe z živalmi tožeča stranka ni presegla. Z izračunom obtežbe z dušikom, pri čemer je upošteval količino dušika, ki ga ima oddano gnojilo, kot je določeno v Uredbi o mejni vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, pa je ugotovil, da je tožeča stranka obtežbo z dušikom – 170 kg/ha na kmetijskem gospodarstvu, presegla. Pri presoji pravilnosti prvostopne odločbe je zaključil, da tožeča stranka na kmetijskem gospodarstvu sicer ni presegla obtežbe za živino, presegla pa je obtežbo z dušikom, morala pa bi izpolniti predvsem drugi pogoj. Navedeni sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), bil 15. 5. 2005. Prvostopni organ je torej, glede na ugotovljeno dejansko stanje, napravil napačen dokazni sklep in nepravilno zavrnil zahtevke, zaradi napačne uporabe materialnega prava, enako kršitev pa je storil tudi drugostopni organ.

V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral prvostopni organ pri računu primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu, presojati zahtevek tožeče stranke – Nitratna direktiva, zgolj na materialni pravni podlagi, ki je tožečo stranko v času uveljavljanja zahtevka Nitratna direktiva zavezovala in o njem ponovno odločiti. Ostala dva zahtevka Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin in varnost in zdravje pri delu sta bila zavrnjena posledično iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka dobre kmetijske prakse pri gnojenju ne izpolnjuje. Tožeča stranka v tožbi ugovoru glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s temi zahtevki ne uveljavlja, drugačno dejansko stanje glede posamičnih zavrnitev teh dveh zahtevkov pa je ugotovil že drugostopni organ, sodišče pa, glede na to, da zoper to odločitev ni ugovorov, dejstev ni preverjalo. V ponovnem postopku naj se zato v primeru, ko bo ugotovljeno, da tožeča stranka obtežbe za živino ni presegla, upravičenost do teh dveh zahtevkov ponovno preveri.

Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba prvostopnega organa nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07).