Jedro

Namen ZPND je, da zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja tako, da se v nujnem in hitrem postopku doseže zaustavitev nasilnih dejanj in njihovo preprečitev. Zakon določa vlogo in naloge različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (prvi odstavek 1. člena ZPND). Tako sodišču nalaga možnost izreka ukrepov zaradi nasilnih dejanj, med katere štejejo tudi grožnje povzročitelja nasilja žrtvi, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice ali če žrtev protipravno nadleguje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu prepovedalo za obdobje 12 mesecev stopiti v stanovanjsko hišo na naslovu ..., kjer prebivata predlagatelja, se zadrževati v njeni neposredni bližini na razdalji manj kot 10 metrov, navezovati stike s predlagateljema na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in prek tretjih oseb ter z njima vzpostaviti vsakršno srečanje. Odločilo je še, da se mu v primeru kršitve navedene prepovedi izreče denarna kazen v znesku 300,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti, hkrati pa bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno kršil omenjene prepovedi.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev v celoti zavrne. Navaja, da v obravnavanem primeru ni bilo nobenega nasilja, zato je izrek ukrepov neutemeljen. Priznava, da je bil pravnomočno obsojen tudi za kaznivo dejanje nasilja v družini, da je izrečeno zaporno kazen v celoti prestal in da od 3. 11. 2019 dalje pa do marca 2022, ko je bil v priporu oziroma v zaporu, z nobenim od družinskih članov ni imel stikov. Prav tako jih ni imel tudi po prihodu iz zapora. Zaradi njihove nenaklonjenosti se jih izogiba in drži zase. Do srečanja z drugim predlagateljem je prišlo naključno, ob srečanju pa mu je zgolj povedal, da bo odslej dalje spet lahko sam skrbel za živali, pri tem pa mu ni ničesar ukazoval ali grozil. Dogodek s predlagateljico se je zgodil po vložitvi predloga in ga je izzvala sama predlagateljica. Izpovedala je, da ga je prosila, da umakne voz, kar naj bi ga po njenih navedbah razburilo. Tudi če bi se dogodek res zgodil tako, pa posameznega kratkotrajnega verbalnega konflikta, ob nespornem dejstvu, da ne prej ne kasneje drugih stikov ni bilo, ni mogoče opredeliti kot nasilje v družini. Tudi če bi šteli predlagateljičino navedbo o izrečeni grožnji za resnično, takšno dejansko stanje ne more utemeljevati izreka ukrepov in prepovedi po 19. členu ZPND. Navaja še, da okoliščina, da nasprotni udeleženec ni v dobrih odnosih s preostalimi družinskimi člani in da zato po volji vseh stikov nimajo, ne izkazuje nasilja. Meni, da dveh kratkotrajnih stikov, pa čeprav morebiti konfliktnih, do katerih ni prišlo po njegovi volji, ob siceršnjem izogibanju predlagateljici in njenim družinskim članom, ni mogoče opredeliti kot nasilje v družini, ki bi utemeljevalo izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Na tako nizek standard za opredelitev nasilja v družini ni moč pristati, saj bi to lahko odprlo pot številnim zlorabam. Izrečeni ukrepi pa so tudi neživljenjski in jih nasprotni udeleženec ne more spoštovati. Sodišče mu je odredilo, da se ne sme približati stanovanjski hiši na naslovu ... na razdaljo manj kot deset metrov, stanovanjska hiša, v kateri živi, pa je od omenjene hiše oddaljena zgolj dobrih sedem metrov. To pomeni, da bi prepoved teoretično kršil že s tem, da bi se nahajal na svojem domu, kaj šele da bi šel ven iz hiše. Omenjena hiša pa je le 3,5 metrov oddaljena od javne poti, po kateri mora iti nasprotni udeleženec, če želi dostopati do svojih gospodarskih poslopij. To pomeni, da izrečeni ukrepi dejansko zanj predstavljajo nemogočo obveznost, saj bi moral za njihovo spoštovanje dejansko zapustiti svoj dom in opustiti posest svojega premoženja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Namen ZPND je, da zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja tako, da se v nujnem in hitrem postopku doseže zaustavitev nasilnih dejanj in njihovo preprečitev. Zakon določa vlogo in naloge različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (prvi odstavek 1. člena ZPND). Tako sodišču nalaga možnost izreka ukrepov zaradi nasilnih dejanj, med katere štejejo tudi grožnje povzročitelja nasilja žrtvi, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice ali če žrtev protipravno nadleguje.1

5. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil nasprotni udeleženec dolgoletni povzročitelj nasilja nad predlagateljičino mamo, pa tudi predlagateljico. S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 000/2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 000/2019 je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, kaznivega dejanja grožnje ter kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, ker je zagrozil predlagateljičini hčerki, da jo bo ustrelil in „zaštihal“, ko pa je iz hiše prišla še druga njena hčerka in njuna fanta, pa je iz žepa potegnil nož in z njim zamahoval proti njim in jim grozil, da bo vse pobil. Pri sebi je tudi nelegalno hranil strelno orožje. Na podlagi navedene sodbe je prestajal zaporno kazen do marca 2022. Pred potekom prestajanja zaporne kazni je multidisciplinarni tim Centra za socialno delo podal mnenje, da je predlagateljica ogrožena. Ob takšni zgodovini nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca je življenjsko logičen zaključek sodišča, da se predlagatelja bojita nasprotnega udeleženca, posebej ker je preko tretjih oseb obljubljal maščevanje tistim, ki so ga spravili v zapor. Zaradi občutka ogroženosti in negotovosti se izogibata srečanjem z njim. Da so njuni občutki utemeljeni, izkazuje dogodek, ko je nasprotni udeleženec nasproti predlagateljici ob njeni prošnji, da umakne voz, ki ga je postavil v predel med tlakovanim pločnikom ob njeni hiši z zasajenimi drevesi, proti njej zamahnil s palico, jo zmerjal z „golazen hudičeva“, kričal izginite in govoril, da ji bo razsekal glavo. Navedeni dogodek2, ki ga nasprotni udeleženec niti ne zanika, nedvomno predstavlja podlago za izrek ukrepa po drugem odstavku 19. člena ZPND. Glede na pretekle izkušnje z nasiljem nasprotnega udeleženca pa enako velja tudi za dogodek, ko je drugemu predlagatelju zabičal, da nima kaj hoditi okrog in da je vse njegovo. Glede na navedeno in ne glede na kratkotrajnost obeh dogodkov je podana zadostna podlaga za ukrep sodišča zaradi nasilnih dejanj zaradi njihove preprečitve.

6. Odločitev prvostopenjskega sodišča o prepovedi zadrževanja nasprotnega udeleženca v neposredni bližini stanovanjske hiše predlagateljev na razdalji manj kot deset metrov temelji na predlagateljičini izpovedi, ko je bila zaslišana kot udeleženka,3 ko je navedla, da je razdalja med obema hišama več kot deset metrov in da ima nasprotni udeleženec do javne ceste dostop iz neposredne bližine svoje stanovanjske hiše. Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da razdalja med hišama znaša 7,16 metra in pritožbi priložen dokaz - geografski prikaz parcelnega stanja, predstavljata pritožbeno novoto, saj bi nasprotni udeleženec navedeni dokaz lahko predložil že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), zato je ni mogoče upoštevati. Ne glede na navedeno pa je treba poudariti, da tudi izrečeni ukrep prepovedi zadrževanja4 v neposredni bližini stanovanjske hiše predlagateljev nedvoumno sporoča, kje so tiste meje zasebnosti predlagateljev, ki jih nasprotni udeleženec ne sme prestopiti.

7. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

8. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND).

1 Prim. drugi odstavek 19. člena ZPND. 2 Sodišče odloča v zadevi po dejanskem stanju ob zaključku glavne obravnave, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo navedeni dogodek, ki se je zgodil med postopkom. 3 Na narok, na katerem je bila predlagateljica zaslišana, je bil z vabilom za zaslišanje vabljen tudi nasprotni udeleženec, vendar se naroka ni hotel udeležiti. 4 Zadrževati se – ostajati daljši čas kje (Slovar slovenskega knjižnega jezika).