Jedro

Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek.

Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli".

Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena.

Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne veljajo le v primeru, da je upnik to pravico tudi pravočasno uveljavil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugodilo ugovoru upnika S. d. d. zoper sklep o plačilu zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zato razveljavilo sklep z dne 7. 3. 2014 (r. 245), s katerim je strokovna sodelavka zavrgla zahtevek upnika za plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in (2.) zavrnilo zahtevek tega upnika za plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice z dne 6. 2. 2014 (r. 239).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče ne upošteva zadnjega dela stavka 1. odstavka 298. člena ZFPPIPP, v katerem je navedena izjema za upnike iz 2. odstavka 282. člena ZFPPIPP. Sodišče priznava, da lahko terjatev in ločitveno pravico uveljavlja zunajsodno, torej se ločitvena pravica ohranja kljub neprijavi in ima pravico do poplačila, saj ta ni prenehala, torej ima pravico do poplačila iz zastavljene nepremičnine tudi v trenutku prodaje zastavljene nepremičnine po pravilih stečajnega postopka; ker je nepremičnina že prodana, na mesto nepremičnine stopi kupnina, pridobljena s prodajo. 298.a člen ZFPPIPP ni relevanten, ker ločitvene pravice ni bil dolžan prijaviti. Iz novele F nedvomno izhaja, da se zakonodajalec zaveda pomembnosti v javne knjige vknjiženih stvarnih pravic ter njihov učinek erga omnes in je nedopustno, da bi upnik poplačilno pravico izgubil na kakršen koli drugačen način kot s poplačilom terjatve. Ob upoštevanju navedenega je treba razumeti tudi 1. točko 1. odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki jo je zakonodajalec nedvomno zapisal ob predpostavki, da je zastavni upnik, katerega hipoteka ugasne s plačilom kupnine, poplačan iz posebne razdelitvene mase. Upnik pa je že začel z aktivnostmi za unovčenje nepremičnine v zunajsodnem postopku, vendar ga je upravitelj prehitel in je nepremičnino prodal, zato mora zastavnemu upniku plačati celotno kupnino do višine zavarovane terjatve. Obrazložitev je torej sama s sabo v nasprotju. Zato predlaga, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži plačilo celotne kupnine iz naslova prodaje nepremičnine ali podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu res zapisalo, da kot je že ugotovilo, pritožnik ni bil dolžan prijaviti ločitvene pravice iz naslova hipoteke, pridobljene na podlagi notarskega zapisa, ki je vknjižena v zemljiški knjigi. Vendar pa ne iz tega sklepa ne iz sklepa z dne 7. 3. 2014, ki je bil z izpodbijanim sklepom razveljavljen, kaj takega ne izhaja. Iz sklepa z dne 7. 3. 2014 pa zgolj izhaja, da bi imel pritožnik pravico do zunajsodne prodaje, če bi vsaj trdil, da so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, torej da je bila do začetka stečajnega postopka že opravljena prodaja v izvršilnem postopku, vendar pa da to iz zahteve ni razvidno. Glede ugotovitve podlage za pravico do zunajsodne uveljavitve terjatve in ločitvene pravice tako izpodbijani sklep sploh nima razlogov. Pri tem pa višje sodišče ugotavlja, da gre za kršitev, ko jo lahko samo odpravi.

5. Pritožnik je že v predlogu in v ugovoru navajal, da je pravico do zunajsodne prodaje nepremičnine pridobil 9. 11. 2013 na podlagi Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list št. 47/2004, 68/2006, 33/2011 in 82/2013, v nadaljevanju: ZFZ). Tega dne je začela veljati novela ZFZ-C, ki je omogočila notarsko, torej zunajsodno prodajo. Pred to spremembo ZFZ je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. V času, ko je bil začet stečajni postopek nad dolžnikom, torej 12. 7. 2012, pritožnik ni imel pravice do zunajsodne uveljavitve svoje ločitvene pravice. To pa pomeni, da bi moral terjatev in ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku, razen v primeru iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP – v primeru, ko bi bila v izvršilnem postopku nepremičnina že prodana, bi se zgolj nadaljeval izvršilni postopek, na kar stečajni postopek ne bi vplival; v tem primeru bi se terjatev in ločitvena pravica uveljavljala prav tako sodno, le da ne v stečajnem postopku, temveč v izvršilnem postopku (primerjaj 132., 281. in 282. člen ZFPPIPP). To pa pomeni, da bi pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 298. člena ZFPPIPP), saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala (5. odstavek 296. člena in 5. odstavek 298. člena ZFPPIPP). Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli".

6. Na táko stališče ne more vplivati niti določilo 1. točke 1. odstavka 342. člena ZFPPIPP. Glede na to, da je v skladu z določili ZFPPIPP, ki se uporabljajo za ta stečajni postopek (298.a člen ZFPPIPP se namreč za ta postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F, ne uporablja), ločitvena pravica, torej pravica do poplačila terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika, po 5. odstavku 298. člena prenehala že s tem, ko je pritožnik ni uveljavil v roku za prijavo terjatev, je lahko določilo 1. točke 1. odstavka 342. člena ZFPPIPP le tehnične narave – določa le, kdaj se pravica, ki je podlaga za ločitveno pravico, izbriše iz zemljiške knjige, medtem ko ločitvena pravica (in terjatev) preneha že s potekom roka za prijavo terjatev.

7. Ker v obravnavanem primeru ni šlo za izjemo potrebe po uveljavitvi terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku, ne veljajo izjeme iz 2. in 3. odstavka 370. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da tudi pritožnikova terjatev ne more biti poplačana iz posebne razdelitvene mase, saj je pogoj za táko poplačilo, da sta bili terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni (1. odstavek 371. člena ZFPPIPP).

8. Tudi če bi držalo pritožnikovo stališče, da ima pravico do zunajsodne prodaje v skladu z določili ZFZ, pa je treba poudariti, da je tudi pravica do zunajsodne prodaje v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Notarska prodaja se namreč začne na zahtevo hipotekarnega upnika, v korist katerega je vknjižena notarska hipoteka (1. odstavek 15.b člena ZFZ). Če je bil pred začetkom notarske prodaje začet stečajni postopek, mora notar o začetku notarske prodaje obvestiti upravitelja (prvi stavek 1. odstavka 15.t člena ZFZ), na podlagi tega obvestila pa mora upravitelj notarja obvestiti, če je bila v stečajnem postopku že sklenjena pogodba o prodaji nepremičnine (1. točka 2. odstavka 15.t člena ZFZ). V takem primeru pa notar prekine notarsko prodajo (3. odstavek 15.t člena ZFZ) in jo po prejemu obvestila o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine tudi ustavi (2. točka 4. odstavka 15.f člena ZFZ). Pogodba o prodaji nepremičnine je bila sklenjena že 19. 8. 2013, to pa pomeni, da je vsaka zahteva pritožnika za izvedbo notarske prodaje že tako ali tako prepozna in da ni mogoče trditi, da bi upravitelj pritožnika zgolj prehitel. 9. Nepremičnina je bila tako prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne veljajo le v primeru, da je upnik to pravico tudi pravočasno uveljavil, in le tako je moč razumeti določilo 3. odstavka 370. člena ZFPPIPP.

10. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, pritožnik je zaradi nepravočasne prijave terjatve in ločitvene pravice oboje izgubil, zato pa tudi ni upravičen do poplačila iz stečajne mase, pridobljene s prodajo te nepremičnine. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).