Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 288/2016-13

ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.288.2016.13 Upravni oddelek

zaposleni v vzgoji in izobraževanju napredovanje v naziv izpolnjevanje predpisanih pogojev kršitev pravil postopka
Upravno sodišče
5. september 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za napredovanje v naziv svétnik je poleg izpolnjevanja ostalih pogojev, potrebno še mnenje vzgojiteljskega zbora, da se z napredovanjem strinja. Mnenje zbora o predlogu za napredovanje ne pomeni odločanje o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje za napredovanje, temveč samo kako deluje kot sodelavec.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku odločila, da se zavrne predlog za napredovanje A.A. (tožeče stranke v tem sporu), zaposlene v Domu A., v naziv svétnica. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka dne 30. 11. 2012 vložila predlog za napredovanje v naziv svétnica, ki je bil zavrnjen, ker mnenje učiteljskega oz. vzgojiteljskega zbora glede napredovanja ni bilo sprejeto z absolutno večino, saj je bil izid glasovanja 4 glasovi ZA in 4 glasovi PROTI. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka sprožila upravni spor in Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo opr. št. II U 155/2015 z dne 17. 3. 2016 tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Na podlagi listinskih dokazil in razlogov v izpodbijani odločbi namreč ni moglo preizkusiti, ali je bil postopek glasovanja pravilno izveden (ni bilo razvidno, kako je glasovanje potekalo, kdo vse je sestavljal zbor strokovnih delavcev, na kakšen način in kdaj so bili vabljeni strokovni delavci in če so bili z vabilom seznanjeni, kdo od strokovnih delavcev je bil na glasovanju prisoten, če je bil predlog za napredovanje v naziv svétnica v celoti predstavljen in kdo je imenoval komisijo).

2. Tožena stranka je v skladu s citirano sodbo v ponovnem postopku odločanja o napredovanju tožeče stranke pregledala vso dokumentacijo, ki se nanaša na glasovanje vzgojiteljskega zbora o podaji mnenja k predlogu za napredovanje tožeče stranke in pri tem ugotovila, da se je podaja mnenja vršila 10. 9. 2014 med 14.00 in 14.30 uro v prostorih zbornice Doma A., da je mnenje podalo 8 strokovnih delavcev, da so mnenje podprli 4 strokovni delavci, 4 pa se s predlogom niso strinjali, ter da je komisija ugotovila, da pri podaji mnenja ni prišlo do nepravilnosti. S predlogom za napredovanje se je torej strinjala manj kot polovica vseh zaposlenih strokovnih delavcev. Iz posredovane dokumentacije je prav tako razvidno, da je ravnateljica zaposlene dne 8. 9. 2014 ob 14.00 uri seznanila s predlogom o napredovanju in jih pozvala, da predlagajo tri člane komisije, ki so bili z dvigom rok potrjeni. Zagotovljena je bila tudi tudi tajnost glasovanja. Glasovali so vsi, razen računalnikarja, ki se za izražanje mnenja k predlogu za napredovanje ni odločil. Iz dokumentacije prav tako ne izhaja, da računalnikar ne bi bil obveščen oz. povabljen k oddaji mnenja. Da je bil obveščen in povabljen k oddaji mnenja pa je v izjavi z dne 6. 6. 2016 potrdil računalnikar sam.

3. Glede izključitve tožeče stranke iz glasovanja pa je tožena stranka smiselno uporabila sistemsko načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, po katerem bi glasovanje člana sveta javnega zavoda predstavljalo nedovoljeno nasprotje interesov in so se mu člani takih organov dolžni izogniti. Tudi sicer če bi tožeča stranka glasovala, mnenje vzgojiteljskega zbora še vedno ne bi bilo sprejeto z absolutno večino, saj bi moralo glede na število takrat zaposlenih strokovnih delavcev (10) biti mnenje sprejeto s 6 -imi glasovi. Na podlagi vseh zbranih izjav in dokazov, ki se nanašajo na podano mnenje strokovnih delavcev Doma A. o napredovanju tožeče stranke v naziv svétnice, v povezavi z oceno delovne uspešnosti, ki se nanaša na tožničino timsko delo in sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci, je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ni izkazala, da bi vzgojiteljski zbor o njenem predlogu za napredovanje v naziv glasoval z absolutno večino, kar pomeni, da ni izkazala pogoja iz 18. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju Pravilnik), zato ne more napredovati v naziv in je predlog za napredovanje zavrnila.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Povzema potek dosedanjega postopka in poudarja, da je predlog za napredovanje v naziv vložila že 30. 11. 2012, da je bilo o predlogu odločeno šele marca 2015 in da je bila s sodbo tega sodišča z dne 4. 4. 2016 odločitev odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka je o napredovanju v naziv odločila z odločbo z dne 17. 6. 2016, ki pa je po presoji tožeče stranke nezakonita. Tožena stranka je kršila s sodbo določen 30 dnevni rok za izdajo nove odločbe, prav tako pa pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala osnovnih pogojev za napredovanje strokovnega delavca v naziv določen s Pravilnikom. Zatrjuje, da ravnateljica ni predstavila celotnega predloga za napredovanje, prav tako zatrjuje, da na informativnem sestanku dne 8. 9. 2014 najmanj polovici strokovnih delavcev ni bil predstavljen predlog za napredovanje, prav tako ravnateljica tožeči stranki ni dala možnosti, da ta predlog predstavi sama. Ni ji znano, kdo je predlagal člane komisije, komisija pa tudi ni dobila posebnih navodil, kaj je njena naloga. Ne ve tudi kdo je računalnikarja pozval, da potrdi oz. zanika svojo obveščenost in povabilo za podajo mnenja v zvezi z napredovanjem, ki se je zgodilo pred manj kot dvema letoma. Opozarja tudi na spornost smiselne uporabe načelnega mnenja Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi z glasovanjem tožeče stranke. Meni tudi, da se glasovanje neutemeljeno povezuje z oceno njene delovne uspešnosti in zanemari, da je ravnateljica tožečo stranko ocenila zelo uspešno. Zaključuje, da njenih izjav, predlogov za ugotovitev dejanskih materialnih dokazov in dokazil tožena stranka ni upoštevala, ne pri izdaji prve (odpravljene), pa tudi ne pri izdaji izpodbijane odločbe. Zaradi subjektivnega mnenja skupine ljudi, ki niso bili seznanjeni s predlogom o napredovanju ter vseh vzporednih dogodkih (šikaniranje ravnateljice in nekaterih sodelavcev, odvzem strokovnih pristojnosti s strani ravnateljice, delo in projekti, ki jih je tožeča stranka izvajala), ji je bila prizadejana nepopravljiva škoda. Po presoji tožeče stranke bi se moralo mnenje vzgojiteljskega zbora, ki je urejen s Pravilnikom, upoštevati le kot mnenje "ki ni obvezujoče" in ji glede na to, da izpolnjuje vse zahtevne pogoje iz Pravilnika, ki so dejansko podkrepljeni z materialnimi dokazi in izkazujejo strokovno znanje in delo tožeče stranke, podeliti naziv svétnik. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter se ji naziv svétnik dodeli od 1. 12. 2012, ob tem pa tudi vse druge pravice, ki ji pripadajo v zvezi s pridobitvijo naziva.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, saj je bila izpodbijana odločba izdana v zakonitem postopku, dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. V zvezi s tožbenimi ugovori navaja, da je v ponovljenem postopku v celoti sledila napotilom sodišča in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča opr. št. II U 155/2015 z dne 17. 3. 2016. S citirano sodbo je sodišče naložilo toženi stranki, da dejansko stanje dopolni v smislu pravilnosti izvedenega postopka podaje mnenja strokovnih delavcev glede napredovanja tožeče stranke v naziv svétnica. Razvidno mora biti, kako je glasovanje potekalo (18. člen Pravilnika predpisuje tajno glasovanje), kdo vse sestavlja zbor strokovnih delavcev in s tem vzgojiteljski zbor, na kakšen način in kdaj so bili strokovni delavci vabljeni, in če so bili z vabilom seznanjeni, kdo od strokovnih delavcev je bil na glasovanju prisoten in če jim je bil predlog za tožničino napredovalno obdobje 2008 do 1012 v celoti predstavljen (7. člen Pravilnika).

8. Napredovanje strokovnih delavcev v okviru vzgoje in izobraževanja (za kar gre v predmetnem sporu) določa 105. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI). V skladu z drugim odstavkom tega člena lahko vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja, svetovalni delavec in knjižničar napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svétnik. Po četrtem odstavku tega člena, pogoje, način in postopek napredovanja v nazive določi minister, ki je to uredil s Pravilnikom. Iz Pravilnika tudi izhaja (5. in 7. člen), da lahko napredovanje strokovnega delavca v strokovni naziv predlaga ravnatelj ali pa strokovni delavec sam. V obravnavani zadevi, ko je nesporno, da je predlog za napredovanje tožeča stranka vložila sama, je postopek obravnavanja takšne vloge predviden v 7. členu Pravilnika, ki od delavca zahteva, da med drugim k predlogu predloži tudi mnenje učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora o predlogu za napredovanje. Če tega mnenja ne predloži, zahteva ministrstvo, da ga v določenem roku za strokovnega delavca predloži ravnatelj (drugi odstavek 7. člena). V skladu s prvim odstavkom 18. člena Pravilnika mnenje o predlogu za napredovanje strokovnega delavca s tajnim glasovanjem sprejme učiteljski zbor z absolutno večino.

9. Sodišče je že v upravnem sporu pod opr. št. II U 155/2015 ugotovilo, da tožeča stranka izpolnjuje vse v 11. členu Pravilnika določene pogoje za napredovanje v naziv svétnica, ki so listinsko izkazani z njenim dosedanjim strokovnim in izobraževalnim delom in da prav tako ni sporna niti njena zelo dobra delovna uspešnost. Po presoji sodišča pa je iz dejanskega stanja, dopolnjenega v skladu z napotilom sodišča v citirani sodbi, pravilen tudi zaključek tožene stranke, da je postopek glasovanja, v zvezi s podajo mnenja o predlogu za napredovanje tožeče stranke v naziv svétnica, bil izpeljan v skladu z določbami Pravilnika. Ugotovljeno je bilo, da je v Domu A. na dan glasovanja o napredovanju tožeče stranke (10. 9. 2014) bilo zaposlenih 10 strokovnih delavcev, da je o predlogu tajno glasovalo 8 strokovnih delavcev, da se računalnikar, ki je bil pravilno obveščen in povabljen k glasovanju, glasovanja ni želel udeležiti, da je bil izid glasovanja, ki ga je nadzorovala komisija, sestavljena za to priložnost, 4 ZA in 4 PROTI, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka pravilno zaključila, da se vzgojiteljski zbor z napredovanjem tožeče stranke ne strinja. Navedeni zaključek potrjuje tudi spisna dokumentacija, na podlagi katere je tožena stranka pravilno zaključila, da pri podaji mnenja ni prišlo do nepravilnosti.

10. Neutemeljeni in v nasprotju s podatki spisa so zato tožbeni ugovori, da računalnikar ni bil seznanjen s predlogom za napredovanje tožeče stranke in datumom glasovanja, na odločitev pa ne vpliva niti tožbeni ugovor, da tožeči stranki ni bila dana možnost, da sama predstavi predlog za napredovanje, da torej predlog ni bil predstavljen v celoti. Upoštevaje določbe Pravilnika namreč mnenje o predlogu za napredovanje ne predstavlja odločanja o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje za napredovanje, temveč samo kako deluje kot sodelavec. Po presoji sodišča je pravilno tudi stališče tožene stranke, da tožeča stranka sama zase ni glasovala, saj bi upoštevaje dejstvo, da je predlog za napredovanje vložila tožeča stranka sama, to predstavljalo nedovoljeno nasprotje interesov, ki so se mu člani vzgojiteljskega zbora dolžni izogniti.

11. Na zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva niti dejstvo, da je bila izpodbijana odločba izdana po preteku 30-dnevnega roka določenega s citirano sodbo sodišča, glede na to, da gre za procesni rok. V zvezi s kršitvijo procesnih rokov, katerih posledica je neizdaja akta, pa je po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) predvidena tožba zaradi molka organa (28. člen ZUS-1).

12. Glede na vse navedeno je zato po ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv svétnica iz razloga, ker iz mnenja vzgojiteljskega zbora ne izhaja, da se z napredovanjem strinjajo, po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia