Jedro

Če odlok o določitvi pomožnih objektov določa, da se lahko gradi pomožne objekte praviloma na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, odstop od tega pravila pa je treba posebej utemeljiti, investitor ne more zahtevati postavitve pomožnega objekta (nadstrešnice) na točno določenem delu (funkcionalnega) zemljišča, ker za to niso izpolnjeni pogoji, samo zato, da bi bilo potem potrebno izpolniti navedeno izjemo od splošnega pravila, saj bi šlo v takem primeru za zlorabo pravice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo sedanjih tožnikov zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve Upravne enote A., Izpostava B., z dne 20. 6. 2001, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnikov za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 50/2 k.o. ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ izdal svojo odločbo v ponovnem postopku, v katerem je sledeč napotilom tožene stranke opravil ogled dne 8. 5. 2001, na katerem je bilo ugotovljeno, da je na vzhodni strani hiše na zemljišču parc. št. 40/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov, postavljen nadstrešek v dimenzijah 4,5 m x 3,5 m in 3,5 m x 2,5 m, poleg tega pa je ob meji z zemljiščem parc. št. 38 iste k.o. postavljen tudi nadstrešek iz odrskih cevi in salonita, za parkiranje počitniške prikolice v dimenzijah 2,5 m x 5 m, ki ga nameravata tožnika odstraniti po legalizaciji obravnavanega prizidka na parceli št. 50/2 k.o. ... Poleg navedenega je bilo ugotovljeno, da je preostali del gradbene parcele št. 40/2 k.o. ... brežina in da na isti gradbeni parceli ni mogoče postaviti še enega pomožnega objekta. Tožena stranka se strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 3. člena Odloka o določitvi pomožnih objektov v občini Medvode (Uradni list RS, št. 27/98 - v nadaljevanju Odlok), ki v 1. odstavku določa, da se lahko gradi pomožne objekte praviloma na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in da je potrebno odstop od tega določila posebej utemeljiti. Poleg tega je po navedeni določbi dovoljeno na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta zgraditi največ dva pomožna objekta. Prvostopni organ je ugotovil, da na zemljišču parc. št. 50/2 iste k.o. ni stanovanjske hiše, da so na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 40/2 postavljeni že trije nadstreški brez predpisanega dovoljenja in da v konkretnem primeru ni mogoče odstopiti od pravila, da se na podlagi priglasitve lahko postavijo pomožni objekti le na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Tožena stranka ugotavlja, da priglašene nadstrešnice ni mogoče postaviti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta na zemljišču parc. št. 40/2 iste k.o. zaradi obstoječe pozidave na tem zemljišču, ne pa zaradi konfiguracije terena, kot zatrjujeta pritožnika. Četudi bi bila konfiguracija terena ob hiši investitorjev drugačna, kljub temu zahodno in južno od osnovnega objekta ne bi bilo mogoče postaviti objekta v dimenzijah, kot jih ima priglašeni objekt, ker je premalo prostora do meje sosednjega zemljišča. Severno ravno tako ne, ker je tam zgrajena dovozna pot. Dovolj velik prostor bi sicer bil le vzhodno od stanovanjskega objekta, če na njem ne bi že bili postavljeni drugi pomožni objekti, in sicer tri nadstrešnice, ki pa so postavljene brez predpisanega dovoljenja, zaradi česar jih ni mogoče šteti za obstoječe objekte. Ti nedovoljeno postavljeni objekti dokazujejo, da konfiguracija funkcionalnega zemljišča osnovnega objekta na zemljišču s parc. št. 40/2 ni ovira za postavitev pomožnih objektov. Pa tudi sicer zgolj na podlagi dejstva, da je stanovanjska hiša investitorjev zgrajena v brežini, še ni mogoče zatrjevati, da v tej brežini ne bi bilo mogoče izvesti izkopa ter postaviti pomožnega objekta. Zato se ni mogoče strinjati z navedbami tožnikov, da v konkretnem primeru konfiguracija terena ne dopušča postavitve priglašenega objekta na funkcionalno zemljišče osnovnega objekta, kar bi sicer po mnenju tožene stranke lahko bil utemeljen razlog za izjemno dovolitev postavitve pomožnega objekta izven funkcionalnega zemljišča. Tožnika vlagata tožbo iz vseh razlogov navedenih v 25. členu Zakona o upravnem sporu. Menita, da zavrnitev njune zahteve za dovolitev priglašenih del temelji na nepopolni oziroma zmotni ugotovitvi, da je možno postaviti nadstrešek na vzhodni strani stanovanjske hiše tako imenovanega osnovnega objekta. Na omenjenem delu je po celotni širini razpoložljivega zemljišča uvoz v garažo, ki se nahaja v kleti stanovanjske hiše. Obenem je povsem zmotna ugotovitev, da obstoječa nadstrešnica, ki je postavljena kot primer možne in formalno lahko dovoljene graditve, nima dovoljenja za postavitev, saj je bilo v drugem predhodnem upravnem postopku s strani istega upravnega organa dokončno ugotovljeno, da lastnik meječega zemljišča ni dovolil postavitve v 4-metrskem pasu ob njegovem zemljišču in da jo je potrebno odstraniti. Preostalega zemljišča na tem delu parcele pa ni dovolj za sedaj priglašeno gradnjo. Prav tako je zmotna tudi splošna ocena, ki je podana v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da se v brežini zemljišča ob stanovanjskem objektu da postaviti pomožni objekt. To je bilo ugotovljeno tudi ob ogledu in je seveda ravno tako povzeto v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar pomeni tudi to, da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Iz navedenega izhaja, da na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta ni možno postaviti pomožnega objekta, razen na zemljišču, ki meji na to funkcionalno zemljišče osnovnega objekta, to pa je parc. št. 50/2. Tožnika menita, da je tožena stranka napačno uporabila predpise, saj so izpolnjeni pogoji za izjemo, kot jo predvideva 3. člen Odloka o določitvi pomožnih objektov v občini Medvode in da je priglašena izvedba nadstreška edina možna in formalno pravilna rešitev za ureditev parkiranja vozil. Sodišču predlagata, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter o stvari odloči tako, da dovoli izvedbo priglašenih del ter naloži tožencu, da jima povrne stroške tega postopka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je poslala upravne spise, v odgovoru na tožbo pa vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (1. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - v nadaljevanju ZUS) ter še dodaja: Določba 1. odstavka 3. člena Odloka o določitvi pomožnih objektov v občini Medvode določa, da se lahko gradi pomožne objekte praviloma na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in da je potrebno odstop od tega določila posebej utemeljiti. V obravnavanem primeru je sporno ravno to, ali je za priglašeno nadstrešnico možno odstopiti od citiranega pravila ali ne. Sodišče ugotavlja, da zemljišče s parc. št. 50/2 k.o. ..., na katerem že stoji obravnavani sporni nadstrešek (gre namreč za legalizacijo) ni funkcionalno zemljišče tako imenovanega osnovnega objekta tožnikov, ki stoji na zemljišču s parc. št. 40/2 k.o. ... Na severni, zahodni in vzhodni strani parcele št. 40/2 res ni dovolj prostora za postavitev nadstreška, kar pa ne drži za vzhodno stran. Iz skice, ki je priložena zapisniku z dne 8. 5. 2001 je razvidno, da na vzhodni strani parcele št. 40/2 že stojijo trije nadstreški, in sicer eden na skrajnem jugovzhodnem delu parcele, dva pa (ki sta očitno povezana in predstavljata pot v garažo) na severovzhodnem delu parcele. Vsi trije nadstreški pa so postavljeni brez kakršnih koli upravnih dovoljenj, česar tožnika niti ne zanikata. Ne glede na zatrjevanje tožnikov, da morata na podlagi odločbe odstraniti nadstrešek na skrajnem jugovzhodnem delu parcele (odstraniti bi nenavsezadnje morala tudi nadstreška na severovzhodnem delu, saj sta ravno tako postavljena nezakonito), je tudi po mnenju sodišča na vzhodnem delu parcele dovolj prostora za postavitev nadstreška v dimenzijah, kakršnega predlagata tožnika. Pri ugotavljanju, ali je nadstrešek na vzhodni strani možno postaviti pa se seveda ne sme upoštevati že postavljenih nelegalnih nadstreškov. Tudi vprašanje brežine ne more biti sporno ob dejstvu, da ti trije nadstreški že stojijo, kar dokazuje, da je nadstrešnico na tem delu možno postaviti. Sodišče poudarja, da natančna lokacija nadstrešnice ni odvisna samo od želje tožnikov, temveč tudi od pogojev zemljišča, na katerem naj bi nadstrešnica stala. Tožnika ne moreta zahtevati postavitve nadstrešnice na točno določenem delu zemljišča, kjer za to niso izpolnjeni pogoji, samo zato, da bi bilo potem potrebno uporabiti izjemo od splošnega pravila, 1. odstavka 3. člena Odloka, da se lahko gradi pomožne objekte in praviloma samo na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. V takem primeru bi seveda šlo za zlorabo pravice, ki jo sicer omogoča materialni predpis. Ker je torej po mnenju sodišča prvostopni upravni organ pravilno zavrnil zahtevo tožnikov za postavitev nadstrešnice in je tudi tožena stranka utemeljeno zavrnila njuno pritožbo, je sodišče tožbo, na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke o glavni stvari, je zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev stroškov tega postopka.