Jedro

Predlagateljičino nezadovoljstvo s potekom in z odločitvami (tudi pravnomočnimi) v prejšnjih postopkih, ki so tekli med njo in njenim razvezanim možem, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče v nadaljnjih postopkih, ki tečejo med istima strankama. Kot tak razlog tudi ni mogoče upoštevati trajanja postopka, saj možnost, da bi pred drugim sodiščem postopek tekel hitreje, ne opravičuje posega v delitev pristojnosti med sodišča, ki je določena z zakonom. V kolikor pa predlagateljica trajanje postopka utemeljuje s pristranostjo razpravljajoče sodnice, je to mogoče uveljavljati le kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v svoji vlogi zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice v pravdni zadevi opr. št. P 329/87, hkrati pa predlagala, naj v tej zadevi postopa drugo sodišče. Poudarja trajanje navedenega postopka in razpravljajoči sodnici očita, da si ga ne prizadeva opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Meni, da so ji kršene pravice, zato ne zaupa več presoji sodnikov, ki so vodili ta postopek, kot tudi prejšnje postopke, ki so tekli med njo in njenim razvezanim možem. Očita jim pristranost in v nadaljevanju podaja svoje ugovore zoper vodenje in zoper odločitve v teh postopkih.

Vršilka dolžnosti predstojnice Okrajnega sodišča je odločila o zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice, nato pa je bil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča posredovan Vrhovnemu sodišču v obravnavanje.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o predlogu tožeče stranke odločilo na podlagi 68. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem lahko to sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kot izhaja iz navedenega določila mora biti določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pogojena z razlogi smotrnosti oz. tehtnosti, saj se s tem posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišča. Predlagatelj mora zato navesti in utemeljiti razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo bolj primerno, da zadevo rešuje drugo stvarno pristojno sodišče, ne pa tisto, ki je po zakonu krajevno pristojno. Predlagateljičino nezadovoljstvo s potekom in z odločitvami (tudi pravnomočnimi) v prejšnjih postopkih, ki so tekli med njo in njenim razvezanim možem, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče v nadaljnjih postopkih, ki tečejo med istima strankama. Kot tak razlog tudi ni mogoče upoštevati trajanja postopka, saj možnost, da bi pred drugim sodiščem postopek tekel hitreje, ne opravičuje posega v delitev pristojnosti med sodišča, ki je določena z zakonom. V kolikor pa predlagateljica trajanje postopka utemeljuje s pristranostjo razpravljajoče sodnice, je to mogoče uveljavljati le kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP (o tem je v.d. predstojnice okrajnega sodišča že odločila in zahtevo za izločitev sodnice zavrnila), ne pa kot razlog za delegacijo pristojnosti.

Glede na navedeno pogoji za uporabo 68. člena ZPP niso podani, zato je moralo vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrniti.