Jedro

Organ tožnika ni posebej pozval, da se opredeli do njegovih ugotovitev o neplačani preživnini in o razlogih zanjo, kar pomeni, da tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1558/2013 z dne 12. 8. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 13. 5. 2013, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi znižanja plačila preživnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ odločitev oprl na drugo alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi dokazil o plačanih preživninskih obveznostih je namreč ugotovil, da tožnik v aprilu 2013 ni v celoti poravnal svoje preživninske obveznosti, saj je nakazal zgolj 100 EUR od potrebnih 180,00 EUR. Njegova navedba, da je v težki finančni situaciji, pa po mnenju organa ne predstavlja okoliščin v smislu 22. člena ZBPP, to je okoliščin, na katere tožnik nima vpliva.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in navaja, da v postopku niso bili upoštevani: dvig najemnine na 200 EUR mesečno in stroški, 70 % invalidnost (vojne poškodbe), ukinitev invalidnine zaradi zaposlitve, skrb za očeta po srčni kapi ob materini smrti in da nima pravice do obiskov otroka. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo izreče za nično, jo odpravi in naloži ponovno odločanje.

Toženka vztraja pri razlogih za odločitev, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik preživninski zavezanec, da je zaprosil za BPP za pravdni postopek zaradi znižanja plačila preživnine in da preživnine za april 2013 ni poravnal v celoti.

Po drugi alineji 8. člena ZBPP se BPP ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Iz navedenega izhaja, da mora organ v postopku ugotoviti, zakaj prosilec ni plačal preživnine, in nato oceniti, ali je šlo za okoliščine, na katere ni imel vpliva.

Toženka se v obrazložitvi sklicuje na tožnikovo navedbo, da je v težki finančni situaciji. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da gre za navedbo v vlogi z dne 10. 7. 2013, v kateri je tožnik prosil za pospešeno rešitev prošnje, ker da zaradi težke finančne situacije ne zmore iz meseca v mesec plačevati tako visoke preživnine.

Navedenega pa po presoji sodišča ni mogoče šteti kot izjave, ki bi bila dana v zvezi z ugotovitvijo organa o neplačani preživnini in o razlogih zanjo. Ker organ tožnika tudi ni posebej pozval, da se opredeli do njegovih ugotovitev, pomeni, da tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (četrti odstavek istega člena).