Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča je v takem primeru, kot je obravnavani, ko sodišče odloča o ugovoru (oz. o pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi ugovora) na podlagi spornih dejstev, potrebno ta sporna dejstva ugotoviti s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upnik ima namreč v rokah izvršilni naslov zato mora dolžnik v primeru, ko upnik njegovi trditvi, da je terjatev plačal, nasprotuje, to dejstvo dokazati z gotovostjo. Ureditev v zakonu je namreč taka, da upnik pravice do posebne tožbe nima, za dolžnika pa velja drugače. Če z ugovorom, ki temelji na spornih dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev, v izvršilnem postopku ne uspe, lahko ta dejstva dokazuje v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in v pobijanem delu (v točki 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dolžnik dolžan plačati zakonite zamudne obresti od zapadlih mesečnih obrokov preživnine in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (točka 1 izreka), ugovoru dolžnika delno ugodilo za plačane zneske preživnine za čas od julija 1998 do novembra 2003 v skupnem znesku 1.375.876,00 SIT in za čas od maja 2004 do februarja 2005 v skupnem znesku 297.050,00 SIT v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 1.672.926,00 SIT ter predlog za izvršbo zavrnilo (točka 2 izreka) v preostalem delu pa ugovor dolžnika zavrnilo (točka 3 izreka). Proti temu sklepu se pravočasno, po svoji pooblaščenki pritožuje dolžnik. Iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija zavrnilni del sklepa (točka 3 izreka) in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o izvršbi razveljavi tudi v delu, ki se nanaša na plačilo preživnine za obdobje od 15.12.1996 do 30.6.1998 ter od 1.12.2003 do 30.4.2004. Najprej navaja, da se sodišče ni opredelilo do navedb dolžnika, da je preživnino dejansko plačal tudi v obdobju od 15.12.1996 do 30.6.1998 in od 1.12.2003 do 30.4.2004 (v spornem obdobju) glede na dejstvo, da je šlo v konkretnem primeru za plačilo preživnine na roke, kot se glasi sodba, ki naj bi bila izvršilni naslov v tej zadevi. V nadaljevanju pobija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V zvezi s tem navaja, da je predlagal dokaz z zaslišanjem priče S.M., ki ga sodišče ni izvedlo. Glede na to, da dejstva plačevanja na roke ni mogoče dokazovati drugače kot s pričami oz. njihovimi izjavami in glede na dejstvo, da sodišče ni sledilo izjavi dolžnika o plačevanju preživnine na roke, prilaga v spis izjavo gospoda M.L., ki potrjuje, da je večkrat videl, da je dolžnik v letu 1997 izročal kuverto z denarjem K.L., ta pa je le-to naprej izročala V.M.V.. Ta izjava potrjuje izjavo dolžnika na zaslišanju. Ker sodišče ne sledi izjavi dolžnika kljub temu, da ta njegova izjava ni z ničemer prerekana, dolžnik prilaga v pritožbenem postopku to izjavo, ki se je tekom pritožbenega postopka izkazala za potrebno. M.L. je bil v navedenem času mož K.L.. Prilaga tudi izjavo svaka zakonite zastopnice mladoletne upnice gospoda D.B., ki je večkrat videl, kako je dolžnik izročil kuverto z denarjem zakoniti zastopnici. Prav tako je zakonita zastopnica pri Centru za socialno delo navajala, da je preživnino prejela. To potrjujejo navedbe v ugovoru (verjetno pravilno odgovoru) na ugovor. Če preživnine ni prejela, bi ne bila napisala, da jo je, saj bi s tem ravnala v škodo svoje hčere. Center za socialno delo je uradna ustanova, ki ni namenjena sprenevedanju in navajanju napačnih podatkov ali podatkov za vsak slučaj. Sodišče kljub prepričljivi izpovedi dolžnika za sporno obdobje, sledi navedbam v izvršilnem predlogu zakonite zastopnice mladoletne upnice, ki ves čas spreminja svoje navedbe. Zakonita zastopnica tudi za čas neposredno po razvezi trdi, da sta živela kot mož in žena. Za navedeno obdobje je dolžnik jasno navedel, da sta se z zakonito zastopnico pričela videvati kot fant in punca cca sedem mesecev po razvezi. V kolikor preživnina ne bi bila v navedenih mesecih po razvezi cca sedem mesecev torej plačana, ni logično in ni realno, da bi pričela hoditi kot fant in punca, če bi med njiju viselo v zraku vprašanje preživnine. Dolžnik je tudi povedal, da ga zakonita zastopnica ni nikoli terjala za plačilo preživnine. Tudi ni predložila v spis kakršnegakoli pisnega dokazila, da bi ga kdaj terjala. Nikoli vse od leta 1996 ni potrebovala preživnine, saj je bila le-ta ves čas plačana, zato tudi ni opominjala, zato ni bilo potrebno tožiti. Zato je tudi pri CSD navajala, da je preživnino prejela, ker jo je dejansko prejela. Ne glede na dejstvo, da sodišče prve stopnje predlaganega dokaza s poizvedbo pri CSD ni izvedlo, pa je dolžnik hkrati navajal tudi dejstva, ki jih je konkretno podkrepil tudi z dokazi v pravdnem postopku za zvišanje preživnine, ki teče pred Okrajnim sodiščem v P., katerega sodišče prve stopnje prav tako ni vpogledalo. Ni logično in ni možno sklepati, da upnica ni prejemala preživnine vsa navedena leta, ko pa je v spisu predloženih toliko dokazov, kaj vse je dolžnik nudil svoji mladoletni hčerki. Preživnina za mladoletno hčerko je bila vedno plačana.

Upnica je na pritožbo odgovorila, ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo in odgovor nanjo ni predviden, pritožbeno sodišče njenih navedb in stroškovnega zahtevka iz te vloge ni upoštevalo (člen 366 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Kot je razvidno iz obrazložitve pritožbe, dolžnik napada dokazno oceno sodišča prve stopnje in v sklepu ugotovljeno dejansko stanje, predvsem zaključek, da dolžnik ni uspel dokazati, da je preživnino dejansko plačal tudi v spornem obdobju - v času od 15.12.1996 do 30.6.1998 in od 1.12.2003 do 30.4.2004. Dolžnik je upničini terjatvi nasprotoval z navedbami, da je ves čas plačeval preživnino na roke njeni materi tako, kot je določeno v sodbi. Med strankama so bila torej sporna dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, sodišče prve stopnje pa je skladno z določbo 2. odst. 58. člena ZIZ opravilo narok, na katerem je izvedlo določene dokaze. Ker je na podlagi izpovedi zakonite zastopnice mladoletne upnice in izpovedi dolžnika zanesljivo ugotovilo, da je bila preživnina v času od 1.7.1998 do 30.11.2003 ter v obdobju od 1.5.2004 do 28.2.2005 plačana, je v tem delu ugovoru dolžnika ugodilo, v preostalem delu pa ga zavrnilo (ker dolžnik ni dokazal, da je preživnino plačal tudi v spornem obdobju). S tako dokazno oceno sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče. Dolžnik je svoje trditve dokazoval s svojim zaslišanjem in zaslišanjem prič ter predlagal določene poizvedbe pri CSD (o tem, da je zakonita zastopnica mladoletne upnice v vlogi za otroški dodatek navedla, da predstavljajo njeni dohodki poleg plače tudi prejeti znesek preživnine). Dokaza, ki bi z gotovostjo dokazoval plačilo (npr. javne ali overjene zasebne listine) ni predložil. Po mnenju pritožbenega sodišča je v takem primeru, kot je obravnavani, ko sodišče odloča o ugovoru (oz. o pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi ugovora) na podlagi spornih dejstev, potrebno ta sporna dejstva ugotoviti s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. To velja za ugovorni kot pritožbeni postopek, upnik ima namreč v rokah izvršilni naslov zato mora dolžnik v primeru, ko upnik njegovi trditvi, da je terjatev plačal, nasprotuje, to dejstvo dokazati z gotovostjo. Ureditev v zakonu je namreč taka, da upnik pravice do posebne tožbe nima, za dolžnika pa velja drugače. Če z ugovorom, ki temelji na spornih dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev, v izvršilnem postopku ne uspe, lahko ta dejstva dokazuje v pravdnem postopku. Ugotovitev sklepa, da dolžnik plačila ni zanesljivo dokazal še ne pomeni, da je zanesljivo dokazano nasprotno (da ni plačal). Dolžnik bo torej lahko to dejstvo dokazoval v pravdi (člen 59. ZIZ). In ker dolžnik ni zanesljivo dokazal, da je terjatev plačal, je odločitev o tem, da se njegov ugovor zavrne (za sporno obdobje) tudi materialnopravno pravilna.

Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, pa tudi tisti ne, na katere more paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mu stroški pritožbenega postopka ne gredo.