Jedro

Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.

Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.

Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe zaradi neizvedbe elaborata za hitrostno preizkušnjo K. ter glede stroškov postopka razveljavi ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa se pritožba zavrne ter v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbene obveznosti v višini 13.759,00 EUR s pripadki ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi povrniti stroške postopka v znesku 587,98 EUR. Ocenilo je, da je navedbeno gradivo tožeče stranke tako pomanjkljivo, da ne utemeljuje elementov pogodbene odškodninske obveznosti in tožba ni sklepčna.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma opozarja, da ne drži, da bi v tej pravdni zadevi uveljavljala del terjatve v višini 7.241,00 EUR v pobot nasprotni terjatvi sedaj tožene stranke, le preostali del pa s tožbo. Tožeča stranka namreč ni bila stranka v pravdni zadevi I P 2480/2008, zato pobotnega ugovora ni mogla postaviti. Sodišče je nepravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni navedla razlogov, zakaj je bil elaborat za izvedbo dirke S. neustrezen. Tožeča stranka je namreč navedla, da tožena pri izpolnitvi ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Kaj konkretno taka skrbnost zajema, pa se presoja glede na vsakokratne okoliščine primera. Obveznost tožene stranke kot izvajalca po podjemni pogodbi je obligacija uspeha. Pravdni stranki sta se dogovorili za izvedbo elaborata za zaporo cest, ker pa do izvedbe zapore cest ni prišlo, je tožena stranka svojo pogodbeno obveznost kršila. Tožeča stranka je tudi navedla, v kaj je bila kot organizator dirke s strani upravnega organa pozvana. Iz teh navedb je razvidno, kaj je bilo dolžno ravnanje tožene stranke in kaj se ji v tožbi očita. Tožena stranka je predložila elaborat z napako, ki jo je tožeča stranka opisala, s tem pa je tožeči stranki onemogočila, da bi uresničila namen, zaradi katerega je pogodbo sklenila. Tudi glede hitrostne preizkušnje K. je sodišče spregledalo trditev tožnice, da uslužbenka toženke sploh ni oddala vloge na DCC, ki bi podala soglasje za izvedbo HP na državni cesti, saj je bilo tako dogovorjeno. Uslužbenka je bila izrecno opozorjena, naj to vlogo odda, pa tega vseeno ni storila. Zato je zaradi kršitve pogodbeno prevzetih obveznosti tožnici nastala škoda. Tožeča stranka je torej toženi očitala kršitev pogodbe, ko kljub izrecnemu dogovoru elaborata za hitrostno preizkušnjo ni izdelala. Tožeča stranka je glede te trditvene podlage predlagala tudi izvedbo dokazov, s katerimi bi bilo mogoče njene trditve zavreči ali potrditi. Ugotovitev, da je tožba nesklepčna, je zato materialnopravno napačna. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker bi moralo izvesti predlagane dokaze in raziskati dejanske okoliščine zatrjevanih kršitev in neizpolnitve pogodbe ter nato odgovornost pogodbenih strank za kršitev pogodbe. Z zavrnitvijo zahtevka po pravilu o dokaznem bremenu je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Sodišče bi moralo v okviru izvajanja materialno procesnega vodstva tožnico tudi opozoriti na pomanjkljivosti v njeni trditveni podlagi. Pavšalnih navedb toženke v odgovoru na tožbo, da je ta nesklepčna, ni mogoče šteti za opozorilo na nezadostno trditveno podlago, ki bi sodišče odvezalo njegove dolžnosti, da skrbi za to, da se navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Zmotno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da je edina oblika pravno priznane škode, ki jo zakon predvideva za primer pogodbene odškodninske odgovornosti, premoženjska škoda. Iz gramatikalne razlage še ni mogoče sklepati, da je povrnitev nepremoženjske škode zaradi kršitve pogodbe izključena. Če se premoženjska škoda manifestira v eni izmed pravno priznanih oblik te škode, kamor spada tudi okrnitev ugleda pravne osebe, jo je na podlagi kršitve pogodbe načeloma mogoče zahtevati. Takšno je tudi stališče vrhovnega sodišča v odločbi II Ips 765/2007. Prvostopno sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev pravil postopka, ko pripravljalne vloge z dne 18.12.2008 ni vročalo toženki v okviru obravnavane tožbe ter je ni upoštevalo kot del tožbenih navedb.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožbo v obravnavani zadevi je tožnica sprva vložila kot nasprotno tožbo v pravdni zadevi P 2480/2008-I ter z njo zahtevala plačilo premoženjske škode v znesku 8.759,00 EUR ter nepremoženjske škode v znesku 5.000,00 EUR, skupno je torej 13.759,00 EUR, kar je označila tudi kot vrednost spora po nasprotni tožbi. Ker sodišče ni dovolilo razširitve tožbe na sedanjo tožnico, posledično tudi ni dovolilo nasprotne tožbe, temveč jo je vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga z dne 18.12.2008, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi P 2480/2008-I s strani takratne toženke A. L., zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati. Sodišče prve stopnje omenjene pripravljalne vloge ni bilo dolžno vročati toženki v okviru sedanjega postopka, saj ne gre za vlogo tožnice, temveč druge stranke v drugem postopku, zato očitana kršitev načela kontradiktornosti ni bila zagrešena. To pa pomeni, da je sodišče pri presoji sklepčnosti tožbe pravilno upoštevalo zgolj navedbe, ki jih je tožnica podala v zvezi s tožbenim zahtevkom v konkretno obravnavani pravdi.

6. Tožnica toženki očita, da je kršila pogodbeno dogovorjeno obveznost pri izdelavi elaborata za izvedbo športne prireditve II. mednarodnega rally-ja K., zaradi česar ji je nastala škoda. Do kršitve pogodbene obveznosti je prišlo zaradi opustitve izdelave elaborata za hitrostno preizkušnjo K. ter zaradi neskrbno izdelanega elaborata za cestno dirko S., zaradi česar omenjena dela prireditve nista bila izvedena.

7. Glede etape dirke S. je tožeča stranka v trditveni podlagi navedla, da je bila tožena zanjo dolžna opraviti storitev izdelave elaborata za izvedbo dirke, pri čemer svoje obveznosti ni izpolnila oziroma je oddala elaborat z napako, ki je bila take narave, da je onemogočila izvedbo dirke. V trditvenem gradivu je navedla, kakšna so bila navodila upravne enote organizatorju dirke glede dopolnitve vloge za cestno ureditev, ni pa zatrjevala, da bi toženo stranko opozorila, naj popravi elaborat skladno z napotki upravne enote in ji za popravo določila rok, skladno s prvim odstavkom 633. člena OZ, niti ni zatrjevala, katera pomanjkljivost v elaboratu je vplivala na to, da dirka ni bila izvedena. Pritožbeno sodišče zato soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 13. točke obrazložitve sodbe, da bi tožeča stranka morala navesti, zaradi katere kršitve pogodbene obveznosti ji je nastala škoda, torej katero je bilo tisto dejanje ali opustitev, zaradi katerega preizkušnja ni bila izpeljana, kdaj je za napako v elaboratu izvedela, ali je napako notificirala oziroma ali je od pogodbe odstopila. Zgolj pavšalno sklicevanje, da toženka elaborata ni pripravila z zadostno meri skrbnosti brez navedb konkretnejših pomanjkljivosti opravljenega dela za sklepčnost tožbe glede omenjenega zahtevka ne zadošča. Zahtevek mora biti namreč tako substanciran, da je sporno razmerje mogoče konkretizirati, v njem morajo biti navedbe glede vseh bistvenih sestavin dejstvenega substrata, ki bi pripeljal do vtoževane posledice. Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva. Pri tem ni odločilno, da se pri podjemni pogodbi obveznost presoja kot obligacija uspeha, saj tožnica ni podala osnovnih trditev, kakšen je bil konkretni pogodbeni dogovor med pravdnima strankama in kaj je bil sploh predmet toženčeve obveznosti. Ker tožnica torej ni zmogla dovolj konkretizirati trditev o kršitvi pogodbenih obveznosti toženke, ki bi privedla do nastanka škodne posledice, je sodišče v tem delu tožbo pravilno ocenilo kot nesklepčno.

8. Glede hitrostne preizkušnje K. tožnica toženki očita, da sploh ni izvršila pogodbeno dogovorjene obveznosti izdelave elaborata za omenjeno etapo. Ob tem izrecno zatrjuje, da je toženko še posebej opozorila, naj vlogo na DCC za soglasje k izvedbi prireditve odda, pa tega toženka ni storila. Neizdelava elaborata je bila razlog za neizvedbo dirke in s tem nastalo škodo. Na omenjene navedbe je toženka odgovorila ter podala svoje razloge, zaradi katerih obveznosti ni izpolnila. Sodišče bi zato moralo izvesti dokazni postopek ter ugotoviti, ali je bila odklonitev izvedbe del s strani toženke upravičena oziroma je šlo za očitano kršitev pogodbe. V primeru, da bi ocenilo, da tožnica ni podala (glede na odgovor tožencev) zadosti trditev, pa bi jo moralo v okviru materialno procesnega vodstva konkretizirano pozvati, kateri del dejstvenega substrata je pomanjkljiv. Zavrnitev zahtevka z razlogom, da tožeča stranka ni odgovorila na navedbe tožene stranke ter ni uspela utemeljiti, da je krivda za neizvedbo hitrostne preizkušnje le na strani tožene stranke, ne da bi dala tožnici možnost, da izkaže svoje prvotne trditve, zato že presega preizkus tožbenih trditev v smeri njihove sklepčnosti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku glede plačila odškodnine zaradi neizvedbe hitrostne preizkušnje K., razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP). Ob tem še dodaja, da ni mogoče zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju v kontradiktornem postopku obravnava trditve obeh strank, v zvezi z njimi izvede dokazni postopek in nato o zahtevku tožeče stranke glede hitrostne preizkušnje K. ponovno odloči. Ob tem naj tožečo stranko opozori, da tožbeni zahtevek ponovno opredeli tudi po višini, saj ni (zaradi postavljenega pobotnega ugovora) jasno, v kakšnem delu ta odpade na odškodnino zaradi neizvedbe posamezne od etap dirke.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določilu četrtega odstavka 165. člena ZPP.