Jedro

Predmet razdelitve je le tista stečajna masa, ki je zmanjšana za vse stroške, torej tudi za nadomestilo upravitelja.

Nadomestilo upravitelja je treba upoštevati med stroški stečajnega postopka v zvezi z unovčenjem te stečajne mase in je predmet razdelitve le tisti znesek, ki ga prejme ločitveni upnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor stečajnega upravitelja z dne 7.3.2016 (r. št. 827) zoper sklep o nagradi upravitelja z dne 19.2.2016 (r. št. 825) zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, višje sodišče pa naj sklep spremeni tako, da nadomestilo za razdelitev odmeri v predlagani višini in ga poveča tudi za prispevke za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 % in prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %. Sodišče prve stopnje se sploh ni izjasnilo o ugovoru v delu II. točka a), zato je nagrada nepravilno odmerjena že iz tega razloga. Glede višine nadomestila je upravitelj navedel, da je novejša sodna praksa 001-81 stran ¼ drugačna od starejše, ki v tem primeru niti ni polno relevantna. Pri 2. odstavku 7. člena Pravilnika gre očitno za določbo, ki je bila nekoč jasna na en način, novejša sodna praksa pa to določbo pomensko jasno določa na drug način, pri čemer se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pridobljene razlage na gramatikalni ravni. Tudi ne gre za izbiro med lažjim ali zahtevnejšim izračunom, temveč za izbiro med točnim in netočnim izračunom. Kot osnova za izračun nagrade se mora upoštevati kupnina, zmanjšana za vse stroške, razen nagrade upravitelja za razdelitev. Izračun, ki ga je izbralo sodišče, je matematično in logično neustrezen, ne pa zahtevnejši. Prispevki predstavljajo strošek stečajne mase, prejemnika pa sta ZPIZ in ZZZS. Ti bremenijo posebno stečajno maso in so nagradi akcesorni, zato je potrebno ob odmeri nagrade odločiti tudi o njih na način, kot ga je upravitelj pojasnil na 4. in 5. strani ugovora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z očitkom, da se sodišče prve stopnje ni izjasnilo o ugovoru upravitelja v delu a) točke II, upravitelj uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, oboje pa se uporablja na podlagi 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ta očitek je sicer upravičen, vendar pa to pomanjkljivost izpodbijanega sklepa lahko odpravi višje sodišče (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. V sklepu z dne 26.11.2013 (r. št. 537) o razdelitvi posebne razdelitvene mase je bilo odmerjeno nadomestilo upravitelju v višini 8.782,46 EUR. Sklep je pravnomočen, zato ga je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 19.2.2016 (r. št. 825) tudi pravilno upoštevalo v tem znesku. V okviru nadaljnjega odločanja o nagradah oziroma o nadomestilih upravitelja je zato treba upoštevati pravnomočno prisojeni znesek, saj bi se sicer upravitelju priznalo več, kot pa mu gre – torej poleg že pravnomočno prisojenega nadomestila še dodaten znesek v višini razlike med tem zneskom in zneskom 5.321,65 EUR, ki bi po sedanjih navajanjih upravitelja (r. št. 823) moral biti pravilno prisojen v sklepu z dne 26.11.2013, pri čemer bi bilo odločeno, da si lahko upravitelj izplača tako pravnomočno prisojeni znesek kot še to razliko. Zato je bil v tem delu ugovor upravitelja pravilno zavrnjen.

6. V skladu s 1. odstavkom 226. člena ZFPPIPP je razdelitvena masa unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov. Po 3. odstavku 226. člena ZFPPIPP je posebna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (torej kupnina za premoženje oziroma zneski izterjanih terjatev), zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. ZFPPIPP v 4. odstavku 226. člena ZFPPIPP natančno določa, kateri so stroški v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase. Med drugim (3. točka 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP) je strošek v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase tudi sorazmerni del nadomestil upravitelju iz 3. točke 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve posebne stečajne mase. Gre za nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase oziroma v konkretnem primeru posebne razdelitvene mase, za katero 3. točka 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP prav tako določa, da se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve. Nadalje 9. odstavek 371. člena ZFPPIPP določa, kaj mora vsebovati načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase. Najprej mora vsebovati podatke o premoženju, ki je bilo predmet posebne stečajne mase (1. točka), znesek kupnine, dosežen z unovčenjem te posebne stečajne mase (2. točka), nato skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP (3. točka; torej gre za vse stroške, tudi nadomestilo upravitelja za unovčenje in razdelitev) in nato znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve (4. točka); ostala določila v zvezi z načrtom se nanašajo še na skupni znesek terjatev, ki se upoštevajo pri tej razdelitvi, podatke in višino vsake terjatve, ki se plača iz te posebne stečajne mase, rezervira ali pa plača iz splošne stečajne mase ter znesek, ki morebiti ostane po plačilu ločitvenih upnikov in se prenese v splošno stečajno maso.

7. Iz navedenih zakonskih določil je jasno razvidno, da je predmet razdelitve le tista stečajna masa, ki je zmanjšana za vse stroške, torej tudi za nadomestilo upravitelja. Zakonske določbe so jasne, enaka je tudi določba 2. odstavka 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen – Pravilnik: osnova za izračun nadomestila za unovčenje in razdelitev je višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Nenazadnje se tudi iz splošne stečajne mase najprej poplačajo vsi stroški, torej tudi nadomestila upravitelja, in tisto, kar ostane in je predmet razdelitve, se izplača upnikom. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo, da je treba nadomestilo upravitelja prav tako upoštevati med stroški stečajnega postopka v zvezi z unovčenjem te stečajne mase in da je predmet razdelitve le tisti znesek, ki ga prejme ločitveni upnik. Čeprav je torej sklep Cst 48/2015, na katerega se sklicuje upravitelj, drugačen (sklep Cst 236/2015 pa se s tem vprašanjem izrecno sploh ne ukvarja, situacija pa je bila tam drugačna, saj dejansko do unovčenja premoženja sploh ni prišlo in je višje sodišče le presojalo, katero vrednost je treba upoštevati kot "kupnino" oziroma znesek vrednosti prenesenega premoženja), pa ni mogoče trditi, da bi novejša sodna praksa odstopala od starejše, ker naj bi bila zdaj jasna na drug način in bi bila zato merodajna za odločitev. Ob tem višje sodišče še poudarja, da ena odločba višjega sodišča še ne pomeni usklajene sodne prakse. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da sta zakonska določba in določba Pravilnika jasni, pri tem pa je treba upoštevati še zgoraj navedena določila ZFPPIPP, ki definirajo, kaj je predmet razdelitve. Vse te določbe pa je treba uporabiti tudi v skladu s 47. členom ZFPPIPP, torej v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, kar je navedlo že sodišče prve stopnje (na pravilnost ne vpliva pomota sodišča prve stopnje, ki je kot relevanten zapisalo 48. člen ZFPPIPP, ki sicer govori o načelu hitrosti postopka, saj je načelo tudi navedlo z besedami in ga obrazložilo, tako da je jasno, da gre za 47. člen ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo tako gramatikalno kot tudi sistemsko razlago zakona. Zato ni bilo tudi nobene potrebe, da bi še dodatno navedlo, da so upraviteljeve navedbe v zvezi s pridobljenim mnenjem razlage določbe na gramatikalni ravni neutemeljene.

9. Neutemeljen pa je tudi očitek, da na tak način sploh ne bi bilo mogoče pravilno izračunati nadomestila upravitelja. Nadomestilo je izračunljivo, le zahtevnejše je, kar pa ne more in ne sme biti ovira za upoštevanje zakonskih določil, kot je jasno in pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Nenazadnje je pravilna razporeditev zneska, prejetega z unovčenjem premoženja, med stroške posebne stečajne mase in razdelitveno maso, namenjeno poplačilu ločitvenih upnikov, dosežena v večini stečajnih postopkov, torej je izračunljiva.

10. Upravitelj je zavezanec za plačilo DDV, zato je pravilno, da sodišče prve stopnje upošteva v nadomestilu tudi povečanje odmerjenega nadomestila za DDV. Podlaga za to je v 2. členu Pravilnika, gre pa za znesek, ki ga mora plačati upravitelj v svojem imenu in za svoj račun kot zavezanec za DDV. Kot pa upravitelj tudi sam navaja in je navedlo že sodišče prve stopnje, zavezanec za plačilo spornih prispevkov v višini 8,85 % in 0,53 % ni upravitelj, temveč je zavezanec stečajni dolžnik. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da nadomestila upravitelja ni mogoče povečati še za ta zneska, saj je nadomestilo tisti znesek, ki se iz stečajne mase izplača upravitelju, in sicer gre za nagrado oziroma plačilo za opravljeno delo in še za DDV, ki ga mora plačati kot zavezanec za DDV. Drugače pa je glede prispevkov, ki so strošek stečajnega dolžnika in tega stroška ni dopustno izplačati upravitelju, ampak ZZZS in ZPIZ, kot navaja tudi sam upravitelj (upravitelj tudi sam navaja, da je določene prispevke dolžan plačati sam in tega ne uveljavlja). Višje sodišče se sicer strinja z upraviteljem, da stroški teh prispevkov bremenijo posebno stečajno maso, saj nastanejo izključno v zvezi z njo, vendar pa je upravitelj tisti, ki mora v načrtu razdelitve predvideti ta strošek posebne stečajne mase. Glede na znesek, ki se bo oziroma je že moral biti plačan (sklepa o razdelitvi, na katera se nanaša sporno nadomestilo, sta bila izdana že v juniju oziroma decembru 2015, pritožba pa ni bila vložena zoper nobenega od njiju), upravitelj pa je glede zneskov, ki se izplačajo ločitvenim upnikom iz posebne razdelitvene mase, upošteval tudi zmanjšanje zneska razdelitvene mase za ta stroške, pa je jasno, da je na voljo tudi dovolj sredstev za plačilo teh prispevkov iz posebne razdelitvene mase; tako bo predvideni znesek prispevkov, ki jih mora plačati stečajni dolžnik in so bili v načrtu pravilno predvideni (kot strošek nagrade oziroma nadomestila upravitelja), izplačan v skladu z načrtom razdelitve iz posebne stečajne mase. Zato pritožba v delu, ko navaja, da bi moralo sodišče pri izplačilu nadomestila poleg DDV izplačati upravitelju še prispevke, ki so breme stečajnega dolžnika, neutemeljena, saj upravitelj do izplačila tega zneska ni upravičen.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), razen kršitve, ki jo je višje sodišče odpravilo, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.