Jedro

V kolikor meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ. To pa še ne pomeni, kot zatrjuje pritožba, da v takšnem primeru ni več mogoče določitev meje po kriteriju močnejše pravice. Odpade le že navedena domneva močnejše pravice. Meja pa se določi na podlagi ugotovljene močnejše pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi močnejše pravice uredilo mejo med zemljiščem predlagateljice parc. št. 39/2, 39/3 in 39/4 k.o. X in zemljiščem nasprotnih udeležencev parc. št. 40/0 k.o. Y, kot je razvidno pod točko I prvostopnega izreka. V točki II izreka je odločilo, da je skice terenske meritve sodnega izvedenca za geodezijo T. L. z dne 5. 6. 2012 sestavni del tega sklepa. Vrednost spornega prostora v izmeri 95 m2 je 2.000,00 EUR (točka III izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da predlagateljica in prva nasprotna udeleženka krijeta vsaka svoje stroške postopka. Predlagateljica pa krije sama skupne stroške postopka.

2. Prvostopen sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče sicer pravilno ugotovilo, da sporna meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku. Izhajajoč iz te ugotovitve je prvostopno sodišče materialnopravno zmotno mejo uredilo na podlagi močnejše pravice. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi prvostopno sodišče moralo mejo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti oziroma po pravični oceni. Prvostopno sodišče se je nadalje povsem nepravilno sklicevalo na institut priposestvovanja, ker se na podlagi priposestvovanja lahko pridobi le lastninska pravica na originaren način po določbi 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nadalje je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog predlagateljice za izvedbo dokaza z orto-foto posnetkom. Zmoten pa je tudi zaključek prvostopnega sodišča, da parcelacija enovite parc. št. 41 ni vplivala na spremembo stanja zemljišč in s tem povezanega stanja meje. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Nasprotni udeleženci niso vložili odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 77. člena SPZ so za ureditev meje določeni naslednji kriteriji: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Pri ureditvi meje je sodišče dolžno te kriterije upoštevati po vrstnem redu, kot jih določa 77. člen SPZ. Sodišče je tako dolžno prvotno urejati mejo po kriteriju močnejše pravice in v kolikor ta ne obstaja po kriteriju zadnje mirne posesti in kot zadnji kriterij pride na vrsto kriterij pravične ocene. Prvotni kriterij za ureditev meje je kriterij močnejše pravice. Po drugem odstavku SPZ se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. V kolikor meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, pa odpade domneva močnejše pravice po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ. To pa še ne pomeni, kot zatrjuje pritožba, da v takšnem primeru ni več mogoče določitev meje po kriteriju močnejše pravice. Odpade le že navedena domneva močnejše pravice. Meja pa se določi na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravnoveljavnega načina pridobitve lastninske pravice.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da meja med zemljiščem predlagateljice in nasprotnih udeležencev ni dokončno urejena v katastrskem postopku in tako odpade domneva močnejše pravice po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ.

7. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da so nasprotni udeleženci zemljiškoknjižni solastniki zemljiške parcele (parc. št. 40 k.o. Y), katere del predstavlja sporni mejni prostor. Nadalje prvostopno sodišče povsem pravilno ugotavlja, da so nasprotni udeleženci oziroma njihovi pravni predniki kot dobroverni posestniki sporni mejni prostor uporabljali najmanj od leta 1970 do 1998 in so tako na spornem mejnem prostoru v vsakem primeru pridobi lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja po določbi tedaj veljavnega četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Ker so nasprotni udeleženci imeli oziroma pridobili na spornem mejnem prostoru lastninsko pravico, je prvostopno sodišče pravilno po kriteriju močnejše pravice (lastninska pravica) mejo določilo, kot je razvidno pod točko I. izreka prvostopnega sklepa. Neutemeljena so nasprotna pritožbena izvajanja, da bi prvostopno sodišče moralo mejo določiti po pravilu zadnje mirne posesti oziroma pravične ocene.

8. Tudi ni zakonske ovire, da se, ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, na nepremičnini na podlagi priposestvovanja pridobi solastnina in s tem povezana močnejša pravica za ureditev meje.

9. Prvostopno sodišče je pravilno kot prepozen v skladu s 37. členom ZNP v zvezi s 286. členom ZPP zavrnilo dokazni predlog predlagateljice z vpogledom v orto-foto posnetek. Pri tem ima prvo sodišče tudi prav, da tudi izvedba navedenega dokaza ne bi vplivala na ureditev meje. Parcelacija parc. št. 41 pa na ureditev meje ni vplivala, kot tudi pravilno zaključuje prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (37. člen ZNP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

11. Pritožbeni stroški niso priglašeni.