Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in A. K., B. P. B. in B. P. R. napotilo na pravdo, da zoper, v izreku izpodbijanega sklepa navedene zakonite dediče, vložijo tožbo na ugotovitev, da je zapustnik oporočno razpolagal tudi s kasneje vrnjenim zaplenjenim premoženjem in da je bila takšna prava zapustnikova volja izrecno izjavljena v oporoki s 17. 10. 1958. 2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožujejo A. K. ter B. B., F. G., W. S., E. T., I. V., H. D., E. W., A. R., W. S. in M. C. 3. A. K. v pritožbi meni, da bi na vprašanje, zaradi katerega jo je napotilo na pravdo, moralo odgovoriti samo zapuščinsko sodišče, zato predlaga razveljavitev sklepa. Med dediči ni sporna veljavnost oporoke ali obseg zapuščine ali kakšno drugo dejansko vprašanje. Ne strinjajo se, ali je vsebino oporoke mogoče razumeti tako, da je zapustnik razpolagal tudi z denacionaliziranim premoženjem. Sama trdi, da je takšna njegova volja jasna. Interpretacija volje je nekaj, o čemer je pristojno odločati zapuščinsko sodišče. 4. Dediči B. B., F. G., W. S., E. T., I. V., H. D., E. W., A. R., W. S. ter M. C. navajajo, da se pritožujejo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov.
Menijo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 81. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki je lex specialis, pa tudi 84. člen Zakona o dedovanju (ZD), saj je spregledalo njegov 2. odstavek. Ob pravilni uporabi teh določb sploh ne pride v poštev 210. člen ZD.
Sklicujejo se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4381/2009, iz katerega izhaja, da tedaj, ko je sporna vsebina oporoke, sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, temveč samo odloči na podlagi pravil o razlagi oporoke.
V nadaljevanju pritožniki s sklicevanjem na 81. člen ZDen in odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-96/92, Up-1734/07 in U-I 149/07 argumentirajo svoje prepričanja, da zapustnik z nacionaliziranim premoženjem v oporoki ni razpolagal. Ustavno sodišče je, navajajo pritožniki, izrecno zapisalo, da bi vsako sklepanje, kako bi denacionalizacijski upravičenec razpolagal s podržavljenim premoženjem, tedaj, ko ga ob sestavi oporoke ni več imel, pomenilo hipotetično ugotavljanje njegove volje. Učinek oporočnega razpolaganja ima zato le konkretno navajanje premoženja.
Predlagajo razveljavitev sklepa. Predlog ponovijo v odgovoru na pritožbo A. K. 5. Pritožbi sta utemeljeni.
6. V skladu s 1. odstavkom 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu z 2. odstavkom 210. člena ZD sodišče ravna tako (med drugim), če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke. Apriorno pritožbeno stališče, da tedaj, ko je sporna vsebina oporoke, sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, temveč samo odloči na podlagi pravil o razlagi oporoke1, v sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani ni enotno sprejeto2, nasprotuje določbi 210. člena ZD in tudi sodni praksi Vrhovnega sodišča RS3. Pritožbeno sodišče mu zato v tej zadevi ne sledi.
7. Vendar pritožniki utemeljeno opozarjajo, da gre v zapuščinskem postopku, v katerem se deduje denacionalizirano premoženje, glede na določbe ZDen za posebno situacijo. V skladu z 81. členom ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Za oceno, ali imajo oporočna razpolaganja pravni učinek tudi glede denacionaliziranega premoženja, pa je odločilen sam tekst oporoke.4
8. Med udeleženci tega zapuščinskega postopka ni sporno, kakšno je besedilo oziroma vsebina oporoke. V pritožbah vsaka skupina vztraja pri svojem stališču o tem, kako si ga je treba razlagati - prva meni, da oporoka vsekakor vsebuje tudi razpolaganje z ob testiranju nacionaliziranim premoženjem, druga, nasprotno - da ga ne vsebuje, ker to v besedilu ni izrecno navedeno. To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke (torej tisti vsebini, ki jo izražajo besede, zapisane v oporoki s 17. oktobra 1958). Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo že v odločbi I Cp 968/1996 z 10. 9. 1996, ki ji je sledila obsežna sodna praksa presoje, ali je neko premoženje izrecno navedeno v oporoki ali ne, v zapuščinskih (ne v pravdnih) postopkih.5 Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 305/1994, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni mogoče razbrati, da bi šlo za dedovanje denacionalizirano premoženje. Enako velja za sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2211/2012, na katerega se tudi sklicuje sodišče prve stopnje.
9. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče. 10. Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD pritožbama ugodilo in sklep o prekinitvi postopka ter napotitvi na pravdo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V tem bo zapuščinsko sodišče presodilo, ali je glede na nesporno besedilo oporoke mogoče zaključiti, da se oporočna razpolaganja izrecno nanašajo tudi na denacionalizirano premoženje.
1 Pritožniki se sklicujejo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani (VSL) II Cp 4381/2009. 2 Drugačno kot v sklepu II Cp 4381/2009 je bilo ravnanje v zadevi VSL I Cp 1738/2015, v kateri iz obrazložitve izhaja, da so postala med zapuščinskim postopkom sporna dejstva, ki se nanašajo na vsebino oporoke, zato je predmet pravde, kakšna je prava volja oporočiteljice, ter zadevah VSL I Cp 1696/2013 in I Cp 1408/2017... 3 Prim. sodba VS RS II Ips 305/1994: "Ker se je v teku zapuščinskega postopka med zakonitimi dediči pojavil spor o dejstvih glede pravi volje pokojnega ..., izražene v oporoki, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo tožnike na pravdo." 4 Prim. VSL I Cp 78/1997 in druge. 5 Prim. sklepi VSL II Cp 2248/2015, I Cp 818/2013, I Cp 1073/2011, I Cp 3737/2010, I Cp 846/2010, I Cp 4155/2009, I Cp 4638/2008, II Cp 539/2001 in drugi ter VSC Cp 1316/2003.