Jedro

Proti sodni odločbi se smejo pritožiti stranke in intervenienti, sicer se pritožba kot nedovoljena zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 185/36, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 3426, k.o. ...., ki je last tožečih strank, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in vožnje s tovornimi vozili po obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 186/1, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 2141, k.o. ..... ..., ki je last druge in tretje tožene stranke. Sodišče prve stopnje je nadalje drugi in tretji toženi stranki naložilo, naj tožečima strankama izstavita za vknjižbo primerno listino za vpis služnostne pravice, ter jima prepovedalo vsakršno poseganje v služnostno pravico. Proti takšni sodbi sta se pritožili prva in četrta tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi. Navajata, da je lastnica parc. št. 186/1, vl. št. 2141, k.o. ...., na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 12.6.1998 prva tožena stranka. Ta je to v odgovoru na tožbo tudi navedla in predložila navedeno pogodbo. Dejstvo je znano tudi tožečima strankama, zato utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, oziroma so ta v nasprotju z dokazi, ki sta jih predložili prva in četrta tožena stranka. Pritožba ni dovoljena. Prva in četrta tožena stranka nista legitimirani za vložitev pritožbe proti sodbi, izdani proti drugi in tretji toženi stranki. Proti sodbi se smejo pritožiti stranke in intervenienti. Zmotno je stališče, da je prva tožena stranka lastnica nepremičnine, v breme vsakokratnega lastnika katere je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj stvarne služnosti, na podlagi kupoprodajne pogodbe. Lastninska pravica na nepremičnini se na podlagi pravnega posla pridobi (šele) z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, Ur. l. SFRJ, št. 6/88 - 36/90). Če bi prva tožeča stranka (že) pridobila lastninsko pravico, sodba proti drugima strankama zanjo ne bi imela učinka. Tudi sedaj, ko je služeče zemljišče parc. št. 186/1 v izključni lasti druge in tretje tožene stranke, medtem ko sta prva in četrta tožena stranka lastnici drugega zemljišča, sicer zajetega z isto tožbo, pa se takšna delna zamudna sodba nanju neposredno ne nanaša. Odločitev o tem, ali sta tožeči stranki na nepremičnini pridobili služnost ni odvisna od vprašanja, ali sta jo pridobili še na kateri drugi nepremičnini v korist istega gospodujočega zemljišča. Prva in četrta tožena stranka glede na nepremičnino, ki je predmet delne zamudne sodbe, z drugo in tretjo toženo stranko tako nista v pravni skupnosti, zato jima ne gre položaj enotnih sospornikov (196. v zvezi s 191. členom ZPP). Prav tako z golim navajanjem dejstev nista ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi priglasili intervencije na strani druge in tretje tožene stranke v skladu z določbo 3. odstavka 199. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP.