Jedro

Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve (zavrženja) predloga.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva za vložitev revizije v pravdni zadevi istega sodišča, ki teče pod opr. št. P1, zaradi pridobitve lastninske pravice na parcelah 1492, 922/5, 1474/1, 1474/2 in 1474/3, vpisanih v vložku 1251, k.o. T. ter parcel št. 1473/1 in 1473/2, vpisanih v vložku št. 1252 do 58/100 in parcel št. 1353/211, 1353/212, 1353/213, vpisanih v vložku št. 270, k.o. T. kot last F.B. v korist B.N. Zoper sklep o zavrženju predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva se je pritožil predlagatelj B.N. V pritožbi navaja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj se je sodišče oprlo pri ugotavljanju datuma pravočasnosti na izdano sodno odločbo v drugem sodnem postopku, to je v postopku N1, ki se vodi zaradi razdružitve solastnega premoženja med istima strankama in ne na pravdno zadevo P1, ki se nanaša na ugotovitev lastninske pravice na v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin. Gre za dva sodna postopka, ki pa nista identična, zato v danem primeru tudi vloženi predlog za zaznambo ni identičen tistemu, na katerega roke se opira izpodbijani sklep v obrazložitvi. Obrazložitev sklepa je tudi nejasna, saj iz nje ni navedena opravilna številka in datum sodne odločbe, na katero se prvostopenjsko sodišče sklicuje in na kateri utemeljuje zavrženje predlagateljevega predloga za zaznambo v zemljiški knjigi. Zato pritožnik uveljavlja bistveno kršitev postopka, saj se sklepa ne da preizkusiti, poleg tega pa je podana tudi napačna uporaba materialnega prava in iz teh razlogov predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretni zadevi ni imelo podlage, da bi dovolilo zaznambo izrednega pravnega sredstva, kot je v predlogu predlagal B.N. Iz podatkov spisa je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, dovolilo zaznambo spora, ki je tekel pod opr. št. P1 pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici. V tej pravdni zadevi je bila izdana pravnomočna sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik B.N. lastnik teh nepremičnin, zavrnjen. Po izdaji takšne pravnomočne sodbe je toženec iz pravdne zadeve P1 predlagal vpis izbrisa zaznambe spora. Zemljiškoknjižna referentka je s sklepom z dne 28. november 2007 dovolila izbris zaznambe spora, vendar je zemljiškoknjižni sodnik na ugovor tožnika F.B. v skladu z določbo 84. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) sklep zemljiškoknjižne referentke spremenil tako, da je zemljiškoknjižni predlog za izbris zaznambe spora zavrnil. Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan.

Predlagatelj je hkrati predlagal tudi vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora le, da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1). Predlagatelj, katerega tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah je bil v pravdnem postopku zavrnjen, na podlagi takšne pravnomočne sodbe ne more zahtevati vknjižbe v svojo korist, zato njegov vrstni red, kot je pojasnjeno, še vedno do odločitve o izrednem pravdnem sredstvu varuje zaznamba spora. Zaznamba izrednega pravnega sredstva bi prišla v poštev, če bi bilo v pravdnem postopku odločeno drugače in bi bilo ugodeno zahtevku tožeče stranke ter bi se na podlagi pravnomočne sodbe dovolila vknjižba lastninske pravice na novega lastnika, to je tožečo stranko iz pravdnega postopka. Predlagatelj zaznambe izrednega pravnega sredstva bi bila v takem primeru nasprotna stranka, torej toženec iz pravdnega postopka, ki bi s to zaznambo varoval vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred pravnomočno sodno odločbo z zaznambo izrednega pravnega sredstva. To se vidi tudi iz 103. čl. ZZK-1, ki določa, da mora predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložiti v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Ta rok v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker glede na vsebino odločitve v pravdnem postopku do dovolitve vknjižbe ni moglo priti. Zato je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva v vsakem primeru procesno gledano nedopusten in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Ne sicer iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ampak iz teh, ki so pojasnjeni v tej odločbi. Ker pa je odločitev v izreku pravilna, saj ima podlago v določbah ZZK-1, ki urejajo zaznambo izrednega pravnega sredstva (poglavje 4.4.10), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati po tretjem odstavku 2. tč. 161. čl. ZZK-1 dovolilo še izbris zaznambe zavrnitve (zavrženja) predloga za zaznambo izrednega pravdnega sredstva.