Jedro

V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.

V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.

Izrek

I.Pritožba C. C. se zavrže.

II.Pritožbi nasprotnega udeleženca in najbližje osebe D. D. se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, naj se 76-letnega A. A. (nasprotni udeleženec) brez privolitve sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - doma starejših občanov družbe B. Sprejetje je odredilo najdlje do 7. novembra 2026, pri čemer bo nasprotni udeleženec v varovani oddelek dejansko nameščen, brž ko se bo sprostilo mesto v kateri koli poslovni enoti zavoda, upoštevaje vrstni red oseb, ki so tja sprejete s sklepom sodišča.

2.Zoper ta sklep so vložene tri oblikovno enake in vsebinsko bistveno podobne pritožbe. Po eno sta podpisali hči nasprotnega udeleženca C. C. in njegova "dolgoletna partnerica-žena" D. D., ki hkrati predlagata "vstop v postopek kot stranski udeleženki". Tretjo pritožbo je podpisal nasprotni udeleženec. D. D. in nasprotni udeleženec opisujeta svoje vsakodnevno sobivanje in poudarjata, da je nasprotni udeleženec ob pomoči še vitalne žene, enkrat tedensko negovalke (ta ga skopa) in sina ter dvakrat tedensko hčere, še vedno popolnoma samostojen (zjutraj se uredi "skoraj sam", potem gre na sprehod s psom, za redno jemanje zdravil poskrbi žena, s katero skupaj hodita 3x tedensko po hrano v bližnji vrtec). Tako naj bi bilo zanj sprejemljivo bivanje doma ob obstoječi in dodatno mogoči pomoči drugih. Nasprotni udeleženec naj s predlogom sploh ne bil seznanjen (v čemer vidita pritožnika bistveno kršitev pravil postopka). Pritožnika zanikata obstoj hude motnje presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanj ter zdravje ogrožajočih dejanj (ne drži, da bi se nasprotni udeleženec izgubljal, da bi bil agresiven, da bi odklanjal pomoč ali medikamentozno terapijo). Tako naj bi bil poseg v človekove pravice nasprotnega udeleženca do osebne svobode in osebne integritete nesorazmeren, kajti vzroke za nastalo situacijo bi bilo mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči, v domačem okolju.

3.Pritožba C. C. ni dovoljena, pritožbi D. D. in nasprotnega udeleženca pa nista utemeljeni.

4.Kdo vse so lahko udeleženci tega občutljivega in poudarjeno hitrega nepravdnega postopka, določa Zakon o duševnem zdravju1. Gre za podrobne in jasne določbe o tem, kdo sme tak postopek predlagati (40. člen v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZDZdr) in kdo se sme zoper odločitev pritožiti (drugi odstavek 50. člena ZDZdr)2. Skrb za to, da bo ranljivi nasprotni udeleženec v postopku slišan in da bo imel oporo bližnjega, je uravnotežena z zmožnostjo izpeljati postopek v zelo kratkem času. Tako zakon razumno omogoča vključitev ene - t. i. najbližje - osebe nasprotnega udeleženca. To je oseba, ki si jo izbere sam nasprotni udeleženec. Če te izbire ne opravi, je to najprej zakonec oziroma zunajzakonski partner, če ga ni, polnoletni otroci, in tako naprej.3 Ker si nasprotni udeleženec najbližje osebe ni izbral, je torej njegova najbližja oseba "zunajzakonska partnerka-žena" D. D., ki je sodelovala že na obravnavi. Njena pritožba je zato dovoljena. Nasprotno velja za pritožbo hčere C. C., ki jo je pritožbeno sodišče zato zavrglo (I. točka izreka).

5.V oči zbode, da sta pritožbi nasprotnega udeleženca tako vsebinsko kot oblikovno izrazito podobni pritožbi C. C., ki nima pravice do pritožbe. Prav tako je zaznaven razkorak med ravnanjem nasprotnega udeleženca na naroku (tam je bil izrazito šibek in ni zmogel povedati ne svojega naslova ne leta ne letnega časa) na eni strani in strukturirano vsebino pritožbe z njegovim podpisom na drugi. Ne oziraje se na te dvomljive okoliščine je višje sodišče, ki mora odločiti v 3 dneh, pritožbi nasprotnega udeleženca in njegove žene vsebinsko obravnavalo, ker pač vsebujeta podpisa upravičenih pritožnikov.

6.Sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo postopka z nespoštovanjem pravice nasprotnega udeleženca do izjavljanja. Podpisana vročilnica v sodnem spisu, ki je javna listina, potrjuje, da je nasprotni udeleženec prejel predlog. Moči tega dokaznega sredstva pritožba ne more ovreči z golo trditvijo, da pisanja ni dobil. Povrh je nasprotnega udeleženca v postopku ves čas zastopal odvetnik, ki mu je bilo vročeno vse procesno gradivo.

7.Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr). Sprejetje posameznika na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njegove privolitve pomeni poseg v človekovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave. To človekovo pravico sme sodišče omejiti pod pogoji, ki jih določa zakon - prvi odstavek 74. člena ZDZdr. Zakon določa, da morajo biti izpolnjeni tile pogoji:

-akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma ni potrebno;

-oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način;

-oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;

-navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja;

-navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in

-oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

8.Sodišče prve stopnje je zadostilo tem zahtevam. Nujni postopek, v katerem je moralo procesna dejanja izvesti poudarjeno hitro, je izpeljalo korektno, v njem prav ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in prav razlagalo pravne norme. Zaslišalo je nasprotnega udeleženca v navzočnosti sina in žene oziroma partnerke, s katero skupaj živita. Dejstva, za katerih spoznanje samo nima znanja, je ugotavljalo s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke, ta pa je skrbno preučila tudi vsebino zdravstvenega kartona. Nosilni razlogi sodišča, ki jim pritožbi nasprotujeta, so:

-nasprotni udeleženec ima zaradi duševne motnje - demence pri Alzheimerjevi bolezni hud (napredovani) kognitivni upad in zato hudo moteni presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoja ravnanja (kar se kaže kot nerazumevanje resnosti zdravstvenega stanja in potrebe po zdravljenju ter pomoči, kar je vse rezultat spominskih motenj in upada drugih spoznavnih funkcij ter občasnih pridruženih stanj zmedenosti, in kot impulzivna ravnanja - t. i. čustvene in vedenjske motnje);

-nasprotni udeleženec zaradi tega huje ogroža predvsem svoje zdravje in celó življenje (zaradi okrnjene orientiranosti in nenapovedljivih epizod nenadne zmedenosti se lahko v zunanjem okolju izgubi ali pade, in zaradi neprepoznavanja svojih zdravstvenih potreb), in potrebuje pomoč na vseh življenjskih področjih (bivanje, nego in varovanje), kar je mogoče odvrniti le s stalnima oskrbo in varstvom v socialno varstvenem zavodu, kjer bodo strokovno obravnavali tudi pridružene vedenjske znake.

9.Bistvena teza pritožb je, da zmore nasprotni udeleženec ob skrbi družine (tj. od njega 7 let starejše žene in dveh otrok, ki ga obiskujeta enkrat do dvakrat tedensko) in ene ure pomoči na domu tedensko še živeti doma. Pritožbi v bistvu snujeta vzporedno dejansko stanje z golim sistematičnim zanikanjem vsega, kar je odkrilo sodišče na podlagi lastnega vtisa ob zaslišanju nasprotnega udeleženca in s pomočjo dognanj izvedenke, oprtih na medicinsko dokumentacijo. Toda v postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj. Pri tem izvedenkina spoznanja niso zgolj abstraktna in tudi niso oprta zgolj na trditve predlagatelja. Pridobljena so v izvidu (torej pregledu nasprotnega udeleženca in razgovoru z njim) in analizi šestih obravnav nasprotnega udeleženca pri psihiatrih. Tako imata denimo strokovni tezi izvedenke o tem, da potrebuje nasprotni udeleženec zaradi napredovalega kognitivnega upada nenehno strokovno-negovalno varstvo in skrb ter da je eden od simptomov bolezni tudi (jezno, agresivno) nesprejemanje pomoči svojcev, potrditev v t. i. heteroanamnestičnih podatkih zdravstvenega kartona.4 Podobno je v izvedenskem mnenju povzeta izjava samega nasprotnega udeleženca ob pregledu z dne 18. 8. 2025, da zdravil (za demenco) ne potrebuje in jih je opustil. Strokovno elaborirano mnenje izvedenke, da je nasprotni udeleženec krajevno in situacijsko le deloma orientiran, in še to samo v znanokolju, ob neizpodbijanem dejstvu, da hodi na sprehode, tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za sklep o resni in otipljivi nevarnosti za zdravje nasprotnega udeleženca. To pa je spet v sozvočju s predlagateljevo pisno izjavo, da se je nasprotni udeleženec že izgubil in sta ga sredi noči domov v spodnjem perilu pripeljala neznani gospod in naključni policist.

10.Glede na vse to tudi po oceni pritožbenega sodišče ni dvoma, da nasprotni udeleženec zaradi napredovalega kognitivnega upada ne more živeti brez nenehne in strokovno strukturirane podpore, kakršne v domačem okolju po logiki stvari ne more dobiti (celo še razpoložljivi, ki ni zadostna, se zoperstavlja). Posebej pereče potrebuje nasprotni udeleženec skrb in spodbudo pri jemanju predpisanih zdravil in pri odvračanju nevarnosti, da bi se, kot se je že zgodilo, izgubil v zunanjem okolju. Takšen položaj je iz očitnih razlogov lahko usoden za njegovo zdravje, ker se denimo ne bi zmogel zaščititi pred vročino in mrazom. Res torej opisanega ogrožanja in vzrokov zanj ni mogoče preprečiti drugače, kakor s stalnim varstvom drugih, za to usposobljenih oseb. Ni jih mogoče preprečiti, ker trajni dogovor z nasprotnim udeležencem zaradi simptomov napredovalega kognitivnega upada očitno ni mogoč. V obstoječem sistemu socialne varnosti je ukrep, v katerem je lahko deležen nujno potrebnega 24-urnega varstva v terapevtskem okolju, edinole sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Čeprav dobronameren, pogled pritožnikov, da bi nasprotni udeleženec vse to lahko zadovoljivo prejemal že doma z le občasno pomočjo, ni stvaren.

11.Pritožbene trditve nasprotnega udeleženca in D. D. torej niso utemeljene. Sodišče druge stopnje tudi ni zaznalo kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ker je tako, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (II. točka izreka).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 77/08 in nasl. - ZDZdr.

2To so poleg samega nasprotnega udeleženca še predlagatelj postopka, odvetnik, socialno varstveni zavod, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in center za socialno delo, ki je osebo obravnaval.

310. točka 2. člena ZDZdr namreč določa: "Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem [podčrtal sodni senat] vrstnem redu: - zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, - polnoletni otroci oziroma posvojenci, - starši oziroma posvojitelji, - polnoletni bratje ali sestre, - stari starši, - polnoletni vnuki."

4Tam je denimo zdravnik dokumentiral izjavo soseda, da se je žena nasprotnega udeleženca, ko se je glasno razjezil in nato "ponorel", bala in pribežala k njemu. Prav tako je tam dokumentiranih več izjav žene in predlagatelja, da nasprotni udeleženec doma hitro povzdigne glas, se ne pusti usmerjati, da ženi ne pusti, da bi bila sama in da bi sama odšla v trgovino.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-10, 74, 74/1, 75, 75/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.