Jedro

Tudi po presoji revizijskega sodišča ima predlagateljica obnove kot lastnica sosednjega zemljišča pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Sporno enotno gradbeno dovoljenje med drugim vsebuje tudi ograditev celotnega zemljišča tožnikov z žično ograjo, pri čemer zemljišče prizadete stranke meji na njihovo zemljišče. Prizadeta stranka pa je v predlogu za obnovo zatrjevala, da ima na parceli tožnikov služnostno pravico poti. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Predlagateljica obnove postopka kot neposredna soseda investitorjev ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, kot stranska udeleženka, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Murska Sobota z dne 20. 5. 2004 (1. točka izreka), in odločila, da se ugodi predlogu A. A. in se dovoli obnova postopka, končanega z izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 30. 3. 2001, za gradnjo prizidka in adaptacijo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ... k. o. ..., v obsegu zaslišanja predlagateljice obnove (2. točka izreka), izvršitev navedenega enotnega dovoljenja za gradnjo pa se zadrži (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da A. A., prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo ni imela možnosti sodelovati, čeprav bi imela to pravico na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj je lastnica sosednje parcele, poleg tega pa obstajajo spori glede meje zemljišč in obstoja služnosti. Tako je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prizadeta stranka verjetno izkazala svojo pravno korist ter okoliščine, po katerih bi morala biti udeležena v upravnem postopku kot stranski udeleženec (9. točka 260. člena ZUP in 265. člen ZUP), zaradi česar je bil sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo izdan zakonito. Sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ker gre v obravnavanem primeru za pravno vprašanje.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožnika vlagata revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje ali da spremeni izpodbijano sodbo.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zmotne uporabe materialnega prava za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. Obstoj obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP sam po sebi zadošča za obnovo postopka. Izhaja iz izkazanega pravnega interesa stranke oziroma pravice, da se udeležuje postopka. Tudi po presoji revizijskega sodišča ima predlagateljica obnove kot lastnica sosednjega zemljišča pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Sporno enotno gradbeno dovoljenje med drugim vsebuje tudi ograditev celotnega zemljišča tožnikov z žično ograjo, pri čemer zemljišče prizadete stranke meji na njihovo zemljišče. Prizadeta stranka pa je v predlogu za obnovo zatrjevala, da ima na parceli tožnikov služnostno pravico poti. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Predlagateljica obnove postopka kot neposredna soseda investitorjev ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, kot stranska udeleženka, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi. Ali pa poseg dejansko vpliva na njene pravice, bo ugotavljal pristojni organ v obnovljenem postopku.

9. Pravno neupoštevni so revizijski ugovori v zvezi s kršitvijo lastninske pravice tožnikov, ki se nanašajo na pravilnost izdanega enotnega gradbenega dovoljenja, saj se ne nanašajo na samo utemeljenost sklepa o dovolitvi obnove, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu. Poleg tega bosta lahko tožnika te ugovore uveljavljala v obnovljenem postopku.

10. Sodišču prve stopnje v obravnavani zadevi ni bilo potrebno prekiniti postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja o obstoju stvarne služnosti, o katerem je tekel civilnopravni spor, saj je bilo v obravnavani zadevi odločilno, ali so okoliščine, po katerih prizadeta stranka predlaga obnovo postopka, verjetno izkazane. Sosedstvo parcel in dejstvo, da med strankami obstaja spor o stvarni služnosti, pa je sodišču prve stopnje zadostovalo za presojo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da so dejstva, ki opravičujejo obnovo postopka, izkazana na ravni verjetnosti.

11. Ugovorov, s katerimi se uveljavljajo kršitve pravil postopka izdaje upravnega akta, revizijsko sodišče, kot je bilo že pojasnjeno, ne obravnava. Zato niso relevantne navedbe tožnikov, da naj bi pred upravnimi organi večkrat kršen ZUP.

12. Neutemeljen je revizijski ugovor, da sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ampak je le povzelo stališče tožene stranke. Sodišče prve stopnje se je namreč pri svoji obrazložitvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 67. člena ZUS, po kateri sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.

13. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev določb postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšna kršitev določb ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi navaja, da ni opravilo glavne obravnave, ker sta tožnika predlagala izvedbo dokazov, ki se nanašajo na dokazovanje vsebinske neutemeljenosti navedb prizadete stranke, ta vprašanja pa se bodo razčistila v obnovljenem postopku. Tudi po presoji revizijskega sodišča s strani tožnikov predlagani dokazi zato niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj se nanašajo na zakonitost odločbe, za katero je bil obnovljen postopek, v katerem bosta lahko tožnika navedla dejstva in predlagala dokaze, ki se nanašajo na pravilnost spornega enotnega dovoljenja za gradnjo. Ker tako sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z zakonom, ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.