3. 12. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Odvetniške zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Roman Završek, Odvetniške pisarne Završek, o. p., d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Roman Završek, in Romana Završka, Ljubljana, na seji 3. decembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda Odvetniške zbornice Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14) se zavrne.

2.Pobuda Odvetniške pisarne Završek in Romana Završka za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu in pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 31. člena Zakona o odvetništvu se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki (Odvetniška zbornica Slovenije, odvetniška družba in odvetnik) zatrjujejo neskladje petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) s pravico do pravne in socialne države iz 2. člena Ustave, načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS) zatrjuje tudi protiustavnost postopka sprejemanja te določbe z vidika načela samostojnosti in neodvisnosti odvetništva iz 137. člena Ustave. Osmemu odstavku 31. člena ZOdv očitajo kršitev pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave), pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave) in v določenem segmentu tudi pravice do zasebnosti (35. člen Ustave). Zatrjujejo tudi neskladje te določbe z načelom enakosti pred zakonom in navajajo, da gre za nesorazmeren ukrep, ki ni v javnem interesu in ki grobo posega v zasebno sfero odvetnika, zaradi česar pomeni kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave.

2.Pobudnika odvetniška družba in odvetnik utemeljujeta pravni interes z navedbo, da peti odstavek 17. člena ZOdv predpisuje ceno odvetniških storitev, s čimer neposredno omejuje njuno svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica. Prav tako naj bi v njun pravni položaj neposredno posegala določba o javni objavi imen odvetnikov, ki so bili izbrisani iz imenika odvetnikov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv. OZS v zvezi s pravnim interesom navaja, da se s petim odstavkom 17. člena ZOdv ukinja dosedanja vloga OZS pri sprejemanju odvetniške tarife v zadevah brezplačne pravne pomoči in pri zastopanju po uradni dolžnosti ter s tem zmanjšuje stopnja samoregulacije odvetniške dejavnosti, ki so jo na podlagi prejšnje zakonske ureditve izvrševali odvetniki v okviru OZS. Prav tako naj bi neposredno posegal v njen pravni položaj osmi odstavek 31. člena ZOdv, saj ji nalaga pristojnost, da mora voditi in na svoji spletni strani javno objavljati seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv ali iz razloga po drugem odstavku 30. člena ZOdv.

B. – I.

3.Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.[1]

4.Osmi odstavek 31. člena ZOdv določa, da OZS vodi in na svoji spletni strani javno objavlja tudi seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka 30. člena ali iz razloga po drugem odstavku 30. člena ZOdv.[2] Javna objava osebnega imena odvetnika skupaj z razlogom izbrisa traja eno leto od izbrisa.[3]

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Peti odstavek 17. člena ZOdv ne učinkuje neposredno. O stroških kazenskega postopka oziroma njihovi višini odloči sodišče bodisi hkrati z odločitvijo o glavni stvari bodisi s posebnim sklepom v skladu z drugim odstavkom 93. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – ZKP). Zoper sklep o odmeri stroškov kazenskega postopka je možna pritožba. V skladu s šestim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15 – v nadaljevanju ZBPP) pristojni organ za brezplačno pravno pomoč odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice, ki jo je dolžan predložiti izvajalec brezplačne pravne pomoči. Ta sklep je izvršilni naslov za izterjavo plačila opravljenih storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči (osmi odstavek 40. člena ZBPP). Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor (četrti odstavek 34. člena ZBPP).

7.Tudi osmi odstavek 31. člena ZOdv ne učinkuje neposredno. Seznam izbrisov iz imenika odvetnikov je zbirka osebnih podatkov. Zanje velja splošna ureditev varstva osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZVOP-1), ki sistemsko ureja pravna sredstva posameznika za varstvo osebnih podatkov. Posameznik ima pravico, da kadarkoli z ugovorom zahteva prenehanje njihove obdelave, in v zvezi s tem pravico do odločitve upravljavca in do postopka pred Državnim nadzornim organom za varstvo osebnih podatkov (tretji, četrti in peti odstavek 32. člena ZVOP-1) ter zagotovljeno sodno varstvo, vključno z začasno odredbo (34. in 35. člen ZVOP-1).[4]

8.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Glede na navedeno pobudnik, ki je odvetnik, in pobudnica, ki je odvetniška družba, zgolj z navedbami o tem, da izpodbijani predpis predpisuje ceno odvetniških storitev, s čimer neposredno omejuje njuno svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica, ne moreta uspešno izkazati neposrednega posega v svoj pravni položaj v smislu drugega odstavka 24. člena ZUstS. Enako velja glede pavšalne navedbe, da osmi odstavek 31. člena ZOdv s tem, ko določa javno objavo imen odvetnikov, ki so bili izbrisani iz imenika, neposredno posega v njun pravni položaj.

9.Ker pobudnika (odvetnik in odvetniška družba) iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena in osmega odstavka 31. člena ZOdv, je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

10.Pravnega interesa za presojo osmega odstavka 31. člena ZOdv ne izkazuje niti OZS. Odvetniška zbornica je javnopravna zbornica, ki nalogo iz osmega odstavka 31. člena ZOdv opravlja kot javno pooblastilo. Z izpodbijano določbo je torej zakonodajalec na pobudnico kot nosilko javnega pooblastila prenesel upravno nalogo, ki bi jo sicer morala opravljati (zagotavljati) država oziroma njeni organi. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da državnim organom ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje določb predpisov, ki urejajo njihov lastni položaj oziroma pristojnosti (npr. odločba št. U-I-224/96 z dne 22. 5. 1997, Uradni list RS, št. 36/97, in OdlUS VI, 65, sklep št. U-I-206/01 z dne 22. 11. 2001, OdlUS X, 197). Za v bistvenem podoben primer gre v obravnavni zadevi. Pobudnici kot nosilki javnega pooblastila ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje določbe, ki se nanaša na njeno pristojnost, da na svoji spletni strani vodi in javno objavlja seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka 30. člena ali iz razloga po drugem odstavku 30. člena ZOdv. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo OZS za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 31. člena ZOdv (2. točka izreka).

B. – II.

11.OZS zatrjuje protiustavnost postopka sprejemanja petega odstavka 17. člena ZOdv. Navaja, da v postopku sprejemanja tarife za zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskih zadevah in za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ni imela možnosti sodelovati, zato je peti odstavek 17. člena ZOdv v neskladju s 137. členom Ustave. S tega vidika OZS izkazuje pravni interes za presojo izpodbijane določbe. Ne izkazuje pa ga z vidika interesov svojih članov (odvetnikov), saj imajo po ustaljeni ustavnosodni presoji politične stranke, društva, zbornice oziroma združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu in zaradi interesov svojih članov, pa njihov pravni interes v smislu 24. člena ZUstS ni izkazan. Zato Ustavno sodišče navedb v tem pogledu ni presojalo.

12.Iz načela samostojnosti in neodvisnosti odvetništva iz 137. člena Ustave izhaja obveznost zakonodajalca, da v primeru, ko sam določa tarifo z zakonom, v zakonodajnem postopku predvidi obvezno sodelovanje OZS.[5] Vendar je treba v zvezi z zahtevo po sodelovanju OZS upoštevati, da v primerih obvezne obrambe v kazenskih postopkih in obveznega zastopanja v postopkih brezplačne pravne pomoči odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki ne opravljajo svobodne gospodarske dejavnosti, temveč opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev. Ne glede na to, da jih v teh primerih plačuje država, ta odvisnost od državnih sredstev ne sme biti urejena tako, da bi bilo kršeno načelo samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Eden od smotrov samostojnosti in neodvisnosti odvetnikov iz 137. člena Ustave je, da mora biti zagotovljeno, da odvetniki tudi v teh primerih, ko delujejo kot "agenti" države, ohranijo svojo neodvisnost. To pomeni, da mora imeti OZS tudi v primerih zakonskega določanja tarife za zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskih zadevah in za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči možnost sodelovati v zakonodajnem postopku, vendar pa je v tem primeru zahteva po sodelovanju blažja oziroma zadošča, da je OZS s predlogom tarife seznanjena in da ima možnost podati svoje mnenje.[6]

13.ZOdv-D, s katerim je bila uveljavljena izpodbijana tarifa, je bil sprejet po nujnem postopku. Iz gradiva Vlade št. EVA 2014-2030-0052 z dne 4. 12. 2014, ki vsebuje Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu, je razvidno, da je bilo gradivo posredovano v usklajevanje OZS, ki nanj ni imela pripomb. Iz Poročila Odbora za pravosodje z dne 12. 12. 2014 k Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (EPA 215-VII) pa izhaja, da je Odbor kot matično delovno telo obravnaval predlog tega zakona na seji 10. 12. 2014 in da sta bila na tej seji navzoča predsednik in podpredsednik OZS, ki sta tudi izrazila stališče OZS do predloga zakona. Glede na navedeno ne držijo navedbe pobudnice, da v postopku sprejemanja tarife za zastopanje po uradni dolžnosti in izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ni imela možnosti sodelovati. Zato so njeni očitki o protiustavnosti postopka sprejemanja petega odstavka 17. člena ZOdv zaradi nezmožnosti njenega sodelovanja očitno neutemeljeni in je Ustavno sodišče njeno pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Drugi odstavek 15. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.

[2]Člen 30 ZOdv se glasi: "Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov: 1. če umre; 2. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica; 3. če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

4.če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica;

5.če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen);

6.če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica;

7.če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica;

8.če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov;

9.če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;

10.če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe;

11.če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi.

Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.

[3]Izpodbijani določbi sta bili uveljavljeni z Zakonom o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 97/14 – v nadaljevanju ZOdv-D), ki je začel veljati 18. 12. 2014. Na podlagi končne določbe 4. člena ZOdv-D se je peti odstavek 17. člena ZOdv začel uporabljati z dnem uveljavitve nove Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15), to je 10. 1. 2015.

[4]Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. U-II-2/11 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 30/11), 13. točka obrazložitve.

[5]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, 26. točka obrazložitve (Uradni list št. 35/09, in OdlUS XVIII, 20).

[6]Primerjaj z 32. točko odločbe Ustavnega sodišča št. U-II-1/09.