Jedro

Ko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrnjen tudi odlog plačila takse, njeno obročno plačilo in delna oprostitev plačila. Če stranka, katere predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil kot neutemeljen pravnomočno zavrnjen, potem vloži ali predlog za delno oprostitev plačila takse ali odlog plačila ali obročno plačilo, je vsak tak njen predlog nedovoljen, ker se nanaša na predmet, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, posledično čemur ga je kot takega potrebno zavreči. Vloga stranke, ki pa je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 28.6.2013 štelo za umaknjeno, ker tožena stranka sodne takse za to pritožbo ni plačala.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, saj je tožena stranka zoper sklep z dne 11.11.2014 podala pritožbo z dne 10.12.2014, o kateri še ni bilo odločeno. Torej sodišče prve stopnje o obročnem plačilu sodne takse še ni pravnomočno odločilo, saj sklep pritožbenega sodišča po pritožbi tožene stranke z dne 10.12.2014 toženi stranki še ni bil vročen. Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bila tožena stranka sploh seznanjena z odločitvijo pritožbenega sodišča o predlogu za obročno plačilo sodne takse. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi sodne takse ne zmore plačati, si prizadeva uveljaviti institut obročnega plačevanja, odloga ali oprostitve plačila takse. Če stranka ne zmore plačati sodne takse, sodišče v nasprotju z voljo stranke uporabi fikcijo umika pritožbe, pri čemer gre za kršitev ustavne pravice dostopa do sodišča in sodnega varstva, kar pomeni, da je določilo iz tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) neustavno. Zato predlaga pritožbenemu sodišču, da predmetni postopek prekine in pred ustavnim sodiščem začne postopek, da fikcija umika pritožbe, v primeru, da sodne takse stranka ne zmore plačati, ni v skladu z Ustavo RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je prosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 28.6.2013, vloženo zoper sodbo z dne 17.4.2013. Ta njen predlog je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2783/2012-I z dne 3.1.2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 473/2014 z dne 24.4.2014 pravnomočno kot neutemeljen zavrnjen. Po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse je sodišče prve stopnje toženo stranko z dopisom z dne 9.5.2014 pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo v 15 dneh. Ker tožena stranka po pozivu sodišča prve stopnje z dne 9.5.2014 v danem ji roku nedvoumno sodne takse ni plačala, vse njene nadaljnje vloge (predlogi) pa so nedovoljeni, saj se nanašajo na že razsojeno stvar in se zato štejejo, kot da niso vloženi, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njeno pritožbo z dne 28.6.2014 štelo za umaknjeno skladno določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Kot je namreč bilo pravilno pojasnjeno v razlogih sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2783/2012-II z dne 20.6.2014, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2156/2014 z dne 25.9.2014, in naknadno še v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2783/2012-I z dne 11.11.2014, predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podredni zahtevek za delno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse (enako sodna praksa VSL I Cp 1511/2011, II Cp 1732/2012, I CP 2169/2012). To pomeni, da ko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrnjen tudi odlog plačila takse, njeno obročno plačilo in delna oprostitev plačila. Če stranka, katere predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil kot neutemeljen pravnomočno zavrnjen, potem vloži ali predlog za delno oprostitev plačila takse ali odlog plačila ali obročno plačilo, je vsak tak njen predlog nedovoljen, ker se nanaša na predmet, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, posledično čemur ga je kot takega potrebno zavreči. Vloga stranke, ki pa je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena.

5. Čeprav ob izdaji tu obravnavanega izpodbijanega sklepa tožena stranka še ni prejela odločbe o njeni pritožbi zoper sklep z dne 11.11.2014, sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni izdalo preuranjeno, ker je nedvoumno, da njena pritožba zoper sklep z dne11.11.2014 ni utemeljena, ker je bil njen predlog za obročno plačilo takse nedovoljen. Če bi sledili stališču obravnavane pritožbe, potem bi prišli do obsurde situacije, ko o pritožbi zoper sodbo ne bi bilo možno nikdar odločiti, ker bi lahko tožena stranka neskončno dolgo vlagala predloge v zvezi z zahtevo za plačilo sodne takse. Postopek pa sodišče prekine in prične postopek pred ustavnim sodiščem, če oceni, da je določeno zakonsko določilo v neskladju z Ustavo. Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni protiustavno.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).